Glasbenica nam je v klepetu v svojem studiu razkrila nekaj zanimivih podrobnosti o praznovanju in letošnjih načrtih, z nami podelila nekaj življenjskih modrosti in nam predstavila Brezo, pesem, s katero se je poklonila lepotam Bele krajine.
Neisha, najprej iskrene čestitke za rojstni dan! Lahko poveva, kateri, ali po novem skrivate leta?
Kaj imam pa skrivati? (smeh) No ja, decembrski šlaufek okoli popka, kdo ga pa nima ... (smeh)
To so vse posledice tega, da smo se imeli fino. No, po štiridesetem je pa regeneracija malo bolj počasna, tudi metabolizmu je jasno, kdaj smo pretiravali. Zato pa mora biti vsega zadosti v urniku, tako druženja in polnih miz kot tudi športa in »odtegnitvenih« dni, da damo telesu priliko, da se spočije in očisti. Če greva od dnevov nazaj k letom, ja, 42 križev sem naklestila letos. (smeh)
Kako pa ste praznovali?
Letos sem z virozo preležala praznike, teden po tem sem malo »noter prinesla« druženja, tako da je bilo, bom rekla, rojstnodnevno slavje malo bolj »z nogo na bremzi«. Res je to neumen datum. Takoj po novem letu, ko nas še vse glava boli od mehurčkov, kiča in vrišča. December je že fajn, saj je za nas glasbenike to sezona, ampak januarsko zatišje pa še bolj paše. Z veseljem bi tale svoj rojstni dan zamaknila vsaj za 14 dni. Protokolarno smo pocingljali s kozarci, nekaj pojedli in jih nekaj zapeli. Za okrogle številke mislim, da se spodobi narediti »ornk fešto«, za te vmesne brezzvezne cifre pa pač po občutku … saj pravim, po decembru mi res ne »sede« takoj galama.
Bi rekli, da ste tipična kozoroginja?
Ma ja, sem kar, ja. Sicer sem v ascendentu tehtnica, v luni pa bik, rojena na lunin mrk. Vse dobiš pri meni in v vsem pretiravam. Mi pa senzibilno telo prav nič več ne prizanaša, saj potrebuje petzvezdično oskrbo in veliko potrpežljivosti. Skratka, vse, kar mi v natalni karti piše, drži. V vseh situacijah grem raje tipično kozorogovsko po svoje, včasih tudi z glavo skozi zid. Saj imamo roge in kopita, tako da »po gasu«. (smeh)
Ste si zadali kakšne nove cilje ali želje do naslednjega rojstnega dne?
Ne. Zima je in hiberniram. Drugo leto me čaka 20-letnica solo kariere, saj je moj prvi album izšel leta 2005, tako da bom letos imela veliko časa za priprave na 2025. Zagotovo bom pripravila nekaj velikega za svoj jubilej.
Če se ne motim, ste se že večkrat za rojstni dan obdarili z novo pesmijo, ki je hkrati tudi darilo za vaše oboževalce in poslušalce. Letos je to balada Breza, ki jo predstavljate te dni. Lahko temu rečemo vaša januarska tradicija?
Mislim, da se po vsem prazničnem šundru prileže kaj preprosto lepega, nežnega, elegantnega in božajočega. Kot dober wellnes ali obliž na decembrsko pivsko rano. Ne morem govoriti o tradiciji, pojav še ni prešel v frekvenco (smeh), sem pa pred dvema letoma tudi januarja, in to na rojstni dan, izdala duet z Brankom Đurićem - Đurom, pesem Ne brini.
No, zdaj je balada Breza ugledala luč sveta. Kaj je tokrat zgodba v ozadju?
Mislim, da se bo s svojim minimalizmom, preprosto zapakiranim aranžmajem in ekspresijo glasu prav lepo usidrala v razpoloženje, ki nam ga čara januar. Kakšne hude zgodbe pa ni. (smeh) Nisem šla videa posnet ravno tik pred zdajci, ampak v jeseni, ko ima gozd malo več šarma, sem pa iskala pravi moment, da pesem izide kot singel, in mislim, da bo po več kot toplo sprejeti pesmi Lepe besede tudi Breza lepo mesto našla.
Kaj pa je glavno sporočilo Breze?
Neskončna lepota, moč in krhkost ljubezni, hrepenenja, narave, življenjskih ciklov, začetkov in koncev. Priznam, da je nastajala kar nekaj časa, a ko je iz kratke poezije nastalo besedilo, potem je glasba zlahka zletela iz rokava, glas se je odprl, ptice so poletele v nebo, breza se pa ni uklonila mojim aranžerskim apetitom in je ponosna ostala ukleščena v minimalizem, tako ostane fokus tam, kjer mora - na sporočilnosti in zlitju poezije in glasu.
Slišal sem, da je pesem nastala v sodelovanju z občino Črnomelj in da ste jo napisali pri njih, tako pravi župan občine?
Tako je, z njimi pa smo posneli tudi lep, preprost video, ki prikazuje lepote Bele krajine. Z županom smo se hitro ujeli v ideji in vse je gladko steklo. Vesela in hvaležna sem, da je izpadlo tako, kot je.
Vas tudi kaj osebno veže na Belo krajino ali gre za naključje?
Naključja so na ključ. (smeh) Vendar je že sam naslov pesmi dovolj zgovoren in slikovit, da ni bilo treba veliko razmišljati o tem, kje bom posnela video. Potem je po mojem koncertu v Črnomlju še čisto mimogrede padla debata z županom in bil je navdušen nad idejo o sodelovanju, saj mu je bila pesem zelo všeč. Bom pa rekla, da bi prijala malce bolj barvita jesen oz. indijansko poletje, da bi barve gozda na kameri še bolj zaživele. No, če sem že pri gozdu, sem pa med snemanjem našla velikega jurčka. (smeh)
Januar za glasbenike velja za »mrtev« mesec. To »pravilo« še vedno velja?
Mrtvi smo še vsi od decembra! (smeh) Res težko rečem januarju sezona, prinese pa tisti dragoceni čas, ko lahko malo ponikneš ali se za vrati ukvarjaš z realizacijo idej, kaj novega posnameš, snuješ itd. Saj bo kmalu valentinovo in bodo spet odri polni. (smeh) Januar kliče k počitku, da se zavijemo v dek'co, srkamo kakav in poslušamo lepe balade, kot je recimo Breza …
