Skupina The Cars, nastala leta 1976 v Bostonu, je jezdila na novem valu združitve kitarskega rocka in synt popa z začetka osemdesetih, v svojem kratkem obdobju delovanja so pobrali nekaj lovorik in po 12 letih delovanja predčasno zaključili svoje delovanje. Najprej je leta 2000 umrl pevec in basist, kratkotrajna ponovna združitev pred 14 leti pa je dala le en album. Ko je pred nekaj leti umrl še kitarist, je za »avtomobili« ostala le še njihova prvovrstna glasba.
Fantje treh dolin
Preden so postali Cars, so člani skupine igrali skupaj pri različnih skupinah. Ric Ocasek in Benjamin Orr, basist in kitarist, sta se spoznala v Clevelandu v šestdesetih, kjer je Orr nastopal s svojo skupino Grasshoppers. Potem sta skupaj igrala v različnih postavah, preden sta se v začetku sedemdesetih preselila v Boston, tam sta pobrala še kitarista Jasa Goodkinga in naredila folk rock skupino Mikwood v slogu Crosby, Stills and Nash. Omenimo oba gospoda: Ric Ocasek je v bistvu Richard Otcasek, potomec čeških imigrantov, Benjamn Orr pa Benjamin Orzechowski, sin slovaške matere in poljskega očeta. Benjamina so zaradi zapletenega imena klicali tudi Benny 11 črk, potem pa si je priimek skrajšal na Orr.
Leta 1972 so Milkwood pri Paramount Records celo izdali album How's the Wather, a je bil praktično prezrt. Po Milkwoodu sta Ocasek in Orr ustanovila novo skupino Richard and the Rabbits. V skupini je bil še Greg Hawkes na klaviaturah, ki je študiral glasbo na Berkleeju in je na Milkwoodovem albumu odigral saksofon. Hawkes je skupino kmalu zapustil in se podal na turnejo z Martinom Mullom in njegovo glasbeno komedijo. Ocasek in Orr sta potem ustanovila akustični duet in nekaj njunih pesmi, ki sta jih igrala, je pozneje postalo osnova za prve pesmi pri Cars.
Protoskupina z jazz basistom
Za tem sta se združila s kitaristom Elliotom Eastonom, ki je prav tako študiral na Berkleeju, v skupini Cap'n Swing. Skupina je imela še bobnarja Glenna Evansa, ki ga je kmalu nasledil Kevin Robichaud in jazzovskega basista, ki je šel Ocaseku takoj na živce zaradi svojega sloga igranja. Orr je prevzel vokale in ni igral inštrumenta. Cap'n Swing je pritegnil pozornost Maxanne Sartori, DJ-ke na WBCN, ki je začela v svoji oddaji vrteti njihove pesmi. Potem, ko so jih zavrnile številne založbe, je Ocasek nagnal basista in bobnarja in se odločil spremeniti zasedbo, ki bo igrala glasbo bližje njegovemu stilu ustvarjanja. Orr je spet prevzel bas, novi bobnar pa je postal David Robinson, ki je pred tem sodeloval že z DMZ. Prav Robinson je ob svojem prihodu predlagal novo ime skupine, The Cars. Pisalo se je leto 1976.
Čas je za Cars
Po ogrevalnem nastopu v nekem motelu v predmestju Bostona so Cars odigrali svoj prvi koncert na Silvestrovo 1976 v letalski bazi Pease v New Hampshireu. Nekdanji klaviaturist Cap'n Swinga, Danny Schliftman, jih je spremljal na prvih nekaj koncertih, potem pa se je februarja 1977 vrnil Greg Hawkes. The Cars so bili kvintet s svojo dokončno zasedbo. V začetku leta so igrali na severovzhodnem delu ZDA, med drugim pesmi, ki so šle na njihov debitantski album. Posneli so devet demo posnetkov in Just What I Needed je dobila veliko minutažo na bostonskih radijskih postajah. Naenkrat so imeli tri ponudbe od založb in podpisali z Elektra Records. Debitantski album The Cars je izšel junija 1978 in prišel na 18. mesto ba Billboardu. Just What I Needed je bil prvi singl, sledila sta My Best Friend's Girl in Good Times Roll, vse tri so prišle na lestvico singlov. Zelo predvajane pesmi s prvega albuma so bile tudi You're All I've Got Tonight, Bye Bye Love in Moving in Stereo.
Točno leto dni pozneje je izšel drugi album, Candy-O in s tretjim mestom močno izboljšal prvenec. Let's Go je bil prvi singl, ki je prišel med prvih 20, preostala dva, It's All I Can Do in Double Life pa sta bila manj uspešna.
Uspešni in eksperimentalni
Po uspešnem drugem albumu je 1980 napočil čas za tretjega, Panorama. Bil je precej bolj eksperimentalen kot predhodnik in Touch and Go je bil edini hit, ki se je uvrstil med prvih 40. Čeprav je album prilezel celo do petega mesta, ga kritiki niso pohvalili, Rolling Stone ga je označil za »razvlečenega«.
Leta 1981 je skupina kupila svoj lastni studio v Bostonu in ga poimenvoala Syncro Sound. Tam so posneli le en album, četrti po vrsti z naslovom Shake It Up. Bil je precej bolj komercialno naravnan kot predhodnik, singl z istim imenom pa je bil prvi, ki je prišel med deseterico na Billboardu, uspel je tudi Since You're Gone. Po turneji 1982 so si fantje vzeli dveletni premor in delali na svojih projektih: Ocasek in Hawkes sta izdala vsak svoj solo album, Beatitude in Niagara Falls.
Nekdo te bo peljal domov
Ponovno skupaj so 1984 izdali svoj peti in najbolj uspešni album Heartbeat City. Singl You Might Think je skupini prinesel nagrado za najboljši video na prvi podelitvi MTV Video Music Awards. Ostali hiti z albuma so Magic, Hello Again, Why Can't I Have You in večini vam najbolj znan, Drive, ki ga je odpel Orr. Pesem je bila uporabljena v videu o lakoti v Etiopiji, ki so ga zavrteli na Live Aid na Wembleyu julija 1985. Cars so sicer nastopali v Philadelphiji. Drive je postal njihov najboljši singl, ki se je na Billboardu zapeljal do tretjega mesta. Video za pesem je posnel režiser in z Oskarjem nagrajeni igralec Timothy Hutton.
Naslednje leto je izšla še kompilacija največjih uspehov z novim singlom Tonight She Comes, ki je prišel na sedmo mesto Billboarda. Po tem so se člani spet posvetili solo projektom, tokrat sta debitantska albuma izdala Easton in Orr, Change No Change in The Lace, Ocasek pa svoj drugi solo album, This Side of Paradise. 1987 so Cars izdali še šesti album, Door to Door, ki vključuje zadnji večji hit You Are the Girl, album pa ni niti približno ponovil uspeha predhodnikov. Po tem je postalo jasno, da so Cars ostali brez umetniškega bencina in tako so februarja 1988 po 12 letih oznanili prenehanje delovanja.
Dolge počitnice
V devetdesetih se je večkrat pisalo in govorilo, da bodo The Cars spet igrali skupaj, a razen dvojnega CD-ja z antologijo 1995 in ponovno izdajo prvega albuma na dveh CD-jih in še ene kompilacije največjih uspehov 1999, se kaj velikega ni zgodilo. Orr je sredi devetdesetih s kitaristom Johnom Kalishesom posnel neizdano nadaljevanje solo prvenca, nastopal s svojo skupino ORR in skupinama Voices of Classic Rock in Big People. Zadnjič se je pojavil s člani skupine Cars v intervjuju ob snemanju dokumentarca malo pred svojo smrtjo. Benjamin Orr je umrl 3. oktobra 2000 za posledicami raka trebušne slinavke, star je bil 53 let.
Ocasek je nadaljeval s solo kariero in posnel še sedem studijskih albumov, ustvaril je veliko kariero kot producent, ki je snemal s skupinami kot so Weezer, Hole in No Doubt. Bobnar David Robinson se je glasbeno upokojil in večino časa posvetil svoji restavraciji. Easton in Hawkes sta s še nekaj glasbeniki leta 2005 zagnala projekt The New Cars, skupina je igrala klasike Cars in nekaj novega materiala, pa tudi material novega kitarista Todda Rundgrena. Njihov prvi album je izšel kot delo videoigre Rock Band leta 2008.
Kaj pa če bi še enkrat?
Štirje še živi člani Ocasek, Easton, Hawkes in Robinson so se 2010 pojavili na skupni fotografiji v Millbrook Sound Studios, objavljeni na njihovi Facebook strani in namignili, da se obeta ponovna združitev. Tudi odlomek pesmi Blue Tip, objavljen 13. oktobra, je oboževalce usmeril k tej možnosti. Ko se je na naslednji fotografiji v studiu pokazal še sloviti producent Jacknife Lee, je bilo jasno, da Cars snemajo novi album. Decembra se je na socialnem omrežju pojavil še odlomek pesmi Sad Song, januarja 2011 odlomek Free, 17. februarja pa je izšel uradni video za Blue Tip, kjer nastopa tudi ulični umetnik iz New Yorka, Joe Iurato. Preostali člani so se odločili, da ne bodo iskali zamenjave za Orra, zato sta bas na albumu odigrala Hawkes in Lee. 10. maja 2011 je izšel novi album Move Like This in prišel na 7. mesto na Billboardu.
V 40 minutah materiala se je zvstilo dest pesmi. Sad Song je bil prvi singl, ki se je vrtel na radijskih postajah. Potem je sledila še krajša turneja po ZDA in Kanadi. V nekem intervjuju so Ocaseka vprašali, če bi se Cars ponovno združili tudi, če bi bil Orr še živ: »Ben in jaz sva imela hladno vojno, ki je trajala 23 let. Nikoli mi ni bilo povsem jasno, zakaj, ampak mislim, da je bilo vmes precej ljubosumja, kjer sem jaz pisal pesmi in pobral večino pozornosti. Kar precej čudnih idej je imel – 'moja punca piše pesmi, dajmo porabiti katero', odgovoril sem mu, da ne, da to niso Cars.«
Po končani turneji 2011 je skupina še enkrat odšla na dolg počitek. Naslednjič in zadnjič so Cars nastopili ob svojem sprejemu v Dvorano slavnih leta 2018. Ob štirih članih je na basu pomagal Scott Shriner iz Weezerja. Cars so igrali You Might Think (pesem je Weezer pokril za Pixarjevo risanko Avtomobili 2), My Best Friend's Girl, Moving in Stereo in Just What I Needed. Slabo leto po tem dogodku je smrt udarila ponovno – 15. septembra 2019 je Ocasek zaradi kardiovaskularne bolezni umrl na svojem domu v New Yorku, star je bil 75 let. Odhod obeh ustanovnih članov je tako Cars odpeljal v zgodovino rocka brez možnosti povratka.
Mešanica vsega
Glasbeni slog The Cars je bil mešanica novega vala, pop rocka in power popa. Upoštevajoč obdobje nastanka so s sabo peljali tudi proto punk in garažni rock. V pesmi My Best Friend's Girl je uporabljen celo rockabilly. Kritik Robert Palmer je zapisal, da so Cars združili nekaj skoraj nezdružljivih trendov, punk, zamegljeni sint in kitarske teksture art rocka, rockabilly in power pop in ga zamešali v zelo oseben in privlačen slog glasbe.
