Sandra Ann Lauer, pozneje Sandra Cretu in seveda najbolj znana pod svojim umetniškim imenom Sanra, se je rodila 18. maja 1962 v Saarbrukenu ob francoski meji v Nemčiji. Njen oče je bil Francoz, Robert Lauer (1937 – 2021) in je imel v Sandrinem rojstnem mestu trgovino z vinom, mama Karin (1939 – 2020) pa je prodajala čevlje. Sandra je imela še starejšega brata, Gastona, ki je bil paraplegik in je umrl 1995. Že od rosnih let sta jo zanimala glasba in petje. Pri petih letih se je začela učiti klasični balet, pri desetih pa kitaro.
Ko je bila stara 13 let, sta z mamo obiskali Festival mladih talentov v Saarbruckenu. Čeprav le gledalka, je po končanih nastopih in med zasedanjem žirije zakorakala na oder in prepričala tehnika, da je zavrtel pesem Olivie Newton-John, ki jo je potem odpela. Nepričakovan nastop je prinesel zanimanje za njeno petje, ki se je končalo s singlom Andy mein Freund, pesmico o psičku, ki pa ni dosegla večje poslušanosti.
Disco bejbe
Leta 1979, ko je bila stara 17, se je pridružila disco skupini Arabesque kot glavna pevka, ostali članici pa sta bili še Michaela Rose in Jasmine Vetter. V tem obdobju je spoznala klaviaturista Michaela Cretuja, nemškega glasbenika romunskega rodu. Ugotovila sta, da imata rojstni dan na isti dan, le da je on pet let starejši od nje in postala sta dobra prijatelja. Arabesque s svojimi poskočnimi pesmimi in pisanimi kostumi je bil hit predvsem na Japonskem in v Sovjetski zvezi, medtem ko je v Nemčiji 1981 trio s pesmijo Marigot Bay prišel med prvih 10 na lestvicah. Po devetih albumih, ob precejšnjih interesnih razlikah in zatonu disca je bilo z Arabesque konec.
Small in Japan
Sandra in Cretu, ki sta takrat že bila par, sta se preselila v Munchen, kjer je on odprl svoj lastni studio, Data-Alpha, po pesmi z njegovega solo albuma Legionare. Sandrin prvi singl je izšel 1984 z naslovom Japan ist Weit (Daleč je Japonska) in gre za nemško priredbo Big in Japan skupine Alphaville, ki jo je produciral Cretu. Zadeva je zgrešila lestvice in postala ultimativni flop s samo 125 prodanimi ploščami.
Potem je 1985 čez noč prišla pesem (I'll Never Be) Maria Magdalena), ki se je izstrelila na vrhove lestvic v kar 21 državah, v še petih pa se je prebila med prvih 10. Kot del njenega prvega studijskega albuma The Long Play (1985), ki je dosegel 12. mesto v Nemčiji in 2. na Švedskem, je bil tudi In The Heat of The Night, v Nemčiji je visel na drugem mestu in med prvih deset po večini evropskih držav. S to pesmijo je Sandra osvojila tudi drugo mesto na Tokijskem glasbenem festivalu 1986. Tretji singl s prvenca je bil Little Girl, video zanj je posnela v Benetkah, a pesem je naletela na mlačen odziv. Kmalu po izidu albuma se je Sandra preselila v London za pol leta, da bi se tam učila petja in igranja bobnov. Za vikende se je vračala v Nemčijo in tam snemala nove pesmi.
Prvega ne presežeš nikoli
Oktobra 1986 je nastal novi album, Mirrors. Na njem sta pesmi Innocent Love, Hi! Hi! Hi!, obe v značilnem slogu in s precejšnjim uspehom na celinski Evropi. Še dva singla, Loreen in Midnight Man, sta bila slabše sprejeta. 1987 je posnela priredbo ljubezenske pesmi Everlasting Love, njene najljubše pesmi iz otroštva, ki je bila toplo sprejeta po celem svetu, v nemško govorečih državah pa je skočila med prvih 10.
Sandra in Michael Cretu sta se poročila januarja 1988 in preselila na Ibizo, kjer sta začela snemati Sandrin tretji studijski album. Into a Secret Land je od elektro popa prešel v bolj sofisticirane sfere popa, kar je nakazal prvi singl, Heaven Can Wait. Drugi singl, Secret Land, je naletel na odličen odziv in velja za enega največjih Sandrinih hitov, tretji singl, We'll Be Together, pa je bila prva pesem, ki jo je spisala skupaj z možem. 1989 je izšel še zadnji singl s tretjega albuma, Aroung My Heart, ki se je prav tako povzpel na lestvice. Kot zavzeta borka za pravice živali in ohranjanje okolja, je s še 15 glasbeniki posnela Yes We Can za Artists United for Nature.
Devetdeseta so napovedala zaton
Marca 1990 je izdala četrti album, Paintings in Yellow, ki postal najvišje uvrščen album v rodni Nemčiji. Prvi hit z njega je Hiroshima, sledil je plesno orientiran A Big Insanity in še balada One More Night, slednja nista dosegla večjega uspeha. 1990 je Sandra prejela nagrado World Music Award za najbolj prodajanega nemškega glasbenika. V tem času je Cretu postavil na noge njegov instrumentalni projekt Enigma, kjer je Sandra odpela vokale za štiri pesmi, med njimi je seveda najbolj znan legendarni Sadness (Part I).
V začetku 1992 je izšel peti album, Close to Seven, z bolj zrelim in manj plesnim glasbenim stilom. Glavni singl Don't Be Agressive se je dobro prijel, drugi, I Need Love, pa je zgrešil lestvice, prvič po 1984. Istega leta je izšla še ena njenih kompilacij, 18 Greatest Hits, na novo posneti Johnny Wanna Live s četrtega albuma pa je kot singl dosegel kar viden uspeh na nemških in nizozemskih lestvicah.
Maria Technolena?
Njena glasbena slava se je čez noč izpela. Nova različica Marie Magdalene v tehno slogu, kot je bila v tistih časih pač navada, je bila polom. Je pa odpela tri pesmi na naslednjem albumu Enigme, The Cross of Changes, med njimi tudi hit Return to Innocence.
Leta 1995, ko je bila noseča z dvojčkoma, je izdala šesti album Fading Shades. Ob Cretuju je pod pesmi podpisan novi producent Jens Gad. Prvi singl je bila priredbga Moody Bluesa, Nights in White Satin, ki je komajda pogledal čez rob lestvic, drugi singl, Won't Run Away, pa lestvic ni videl. Julija 1995 je s carskim rezom rodila sinova Nikito in Sebastiana in se odločila, da bo kariero za nekaj časa postavila v kot. Vseeno je 1996 z Enigmo posnela dve pesmi za tretji album.
Kot vsi "stari" glasbeniki...
Leta 1999 se je glasbeni svet spomnil na njo z dvojnim albumom My Favourites, sestavljenim iz remiksov njenih starejših pesmi in najljubših balad. Album je v nekaterih evropskih državah prišel celo med prvih 20. Zatem je izdala singl z novo verzijo Secret Land, v spotu pa ima opazno krajše lasi, vokale pa je posodila tudi za dve pesmi na Enigminem albumu The Screen Behind the Mirror. 2001 je z balado Forever napovedala svoj naslednji album, The Wheel of Time, ki je po nekaj preložitvah končno izšel pomladi 2002. Solidno sprejet je dal dva singla, Such a Shame, priredbo Talk Talk in I Close My Eyes. 2003 je izdala še DVD The Complete History z vsemi njenimi videospoti. Istega leta je še zadnjič prispevala vokale za Enigmo, album Voyageur.
Spet je sledil nekajletni premor, potem pa se je vrnila s pesmijo Secrets of Love, ki jo je zapela v duetu z DJ Bobom. V Švici sta poletela na 5., v Nemčiji pa na 20. mesto. Sledila je nova različica Everlasting Love kot promocijski singl v Nemčiji, remiks Arround My Heart pa je postal velik hit na Poljskem.
Albumi z zanemarljivim uspehom
Februarja 2007 je Sandra izdala svoj osmi studijski album z naslovom The Art of Love, v Nemčiji se je povzpel med prvih 20 in dosegel soliden uspeh tudi na mednarodnem trgu. Prvič pri snemanju in produkciji ni sodeloval Michael Cretu, ki je bil preveč zaposlen s svojimi projekti, zato je celoten album delo Jensa Gada. Sandra je sodelovala pri pisanju glasbe in besedil, ki odražajo krizo v njenem življenju.
Novembra tega leta sta se Sandra in Cretu ločila, sama pa je naslednje leto preživela na turneji po Evropi. The Way I Am je najuspešnejši singl s tega albuma, ki je v Nemčiji dosegel 50. mesto, drugi singl, What Is It About Me, pa spet ni prišel na lestvice. Tu je še priredba The Hooters, All You Zombies, ki je spet obnorela Poljake. Sandra še ni rekla zadnje – marca 2009 je bil čas za deveti album, Back to Life, s precej živahno glasbo, ki je bila začinjena s črpanjem iz latino pola in R&B. Izšla sta tudi dva singla, In a Heartbeat in The Night is Still Young (duet s Thomasom Andersom iz Modern Talking), ki sta bila v Nemčiji solidno poslušana.
Če ni idej ... kompilacija!
Konec 2009 je prišel še trojni album z vsemi njenimi hiti in nekaj podaljšanimi verzijami. Deseti album Stay in Touch je luč sveta ugledal 2012, produciral pa ga je nemški DJ duet Blank & Jones (besedila je prispeval Gad), ki je skušal spet zveneti kot njena zgodnja dela. Album je dosegel 20. mesto na nemški lestvici albumov.Singl Maybe Tonight je videl 77. mesto na nemški lestvici singlov, medtem ko drugi singl, Infinite Kiss, tja ni zašel. Kljub temu je bil album dobro sprejet mednarodno in solidno uspešen in je imel kar nekaj hitov v Švici, Franciji, Poljski, Belgiji in Češki. 2016 je svet dobil še eno njeno kompilacijo, The Very Best of Sandra, vrstni red pesmi pa so preko spleta oblikovali njeni poslušalci. Kompilacija je v Nemčiji prišla na 50. mesto.
Cretu odleti
Kar pa se tiče njenega zasebnega življenja, ga je danes 62-letna gospa dobro skrivala. Po ločitvi od Cretuja, ta je od 2009 naprej živel v Nemčiji, Sandra pa je ostala na Ibizi, se je 2010 poročila z Olafom Mengesom, svojim menedžerjem in občasnim glasbenikom, ki ga je spoznala 2007 prav na Ibizi. Zakon ni trajal dolgo, po ločitvi 2014 je tudi Sandra več časa preživela v Munchnu.Ob nemškem ima po očetu Sandra tudi francosko državljanstvo.
V vseh teh letih ji je uspelo ustvariti in zadržati solidno bazo oboževalcev in še vedno velja za eno najbolj popularnih pevk v celinski Evropi. Na vrhuncu slave je bila v marsikateri državi celo bolj prodajana od Madonne. Skupaj je prodala več kot 33 milijonov plošč in še vedno velja za najbolj uspešno nemško pevko. Kaj veliko teta več ne nastopa, niti ne rabi. Spet jo boste lahko v živo videli maja letos v Pragi.
