Začnimo na začetku, 5. decembra 1932 v Maconu v Georgiji, kjer se je Richar Wayne Penniman rodil kot tretji od 12 otrok mami Levi Mae in očetu Charlesu Pennimanu, dekanu v lokalni cerkvi in zidarju, ki je v prostem času vodil še nočni klub Tip In Inn in izpod pulta prodajal prepovedani in doma zvarjeni alkohol. Ker je bil Richard zelo drobcen otrok, se ga je prijel vzdevel Lil' Richard. Bil je zelo poreden otrok, ki ga poznal cel zaselek. Oče ga je potegnil z ulice in je začel peti v cerkvenem zboru in se učiti klavir. Ves čas je bil obkrožen s soulom in gospelom, sam je imel zelo močan in obsežen glas. Kot se je pozneje spominjal, so ga enkrat med petjem celo ustavili, ker je z dviganjem glasu in petjem prišel nenavadno visoko, tako da se je slišal kot kakšen pobesnel pič.Obenem je s petjem pred hišo in bobnanjem po kantah za smeti ob pamet spravljal tudi sosede.
Navdih je našel v pevcih gospela kot so Brat Joe May, Marion Williams in Mahalia Jackosn. Prvi, znan tudi kot Grom srednjega zahoda zaradi svojega izjemnega glasu, je navdahnil Richarda, da je postal pridigar. V šoli ni bil med boljšimi učenci, sam se je naučil igrati tudi alto saksofon, da je lahko igral v šolski godbi. V srednji šoli je ob pouku delal tudi za v mestni dvorani in prodajal pijačo med koncerti. Tam so nastopali velikani črnske glasbe, Cab Calloway, Lucky Millinder in Sestra Rosetta Tharpe.
Prodoren glas in pojava
Ta je oktobra 1947 pred nastopom v mestni dvorani slišala Richarda peti njene pesmi in ga povabila, da otvori njen koncert. Po njem mu je Rosetta Tharpe celo izplačala honorar in takrat se je fant odločil, da bo postal profesionalni glasbenik. Od 1949 naprej je nastopal za potujoče predstave Doktorja Nubilla. Tam je nosil turban ali kapo, v roki je imel črno palico, da je spominjal na, kakor je sam rekel, hudičevega otroka s posušenim telesom, krempljastimi nogami in rogovi na glavi. Sam Nubillo je Richardu zelo zgodaj rekel, da je predober zanj in da ga čaka velika slava.
Še pred koncem srednje šole je konec 1949 zapustil dom in šel v svet s Hudson's Medicine Show, tam je igral Jordanovo Caldonio, prvo sekularno R&B skladbo, ki se jo je naučil. V njegovi družini niso dovoljevali Rhythm & Bluesa, saj je veljal za hudičevo glasbo. V tem času je nastopal tudi preoblečen v žensko pod imenom Princesa LaVonne. Od 1950 je igral pri prvi skupini, Buster's Brown Orchestra, kjer mu je Brown dal ime Little Richard. Njegov novi dom je postala Atlanta, kjer je v klubih poslušal Roya Browna in Billy Wrighta in se od njiju učil nastopov. Wright mu je potem omogočil snemanje pri lokalnem DJ-u, posnetek pa je pripeljal do pogodbe z RCA. Zanje je Richard posnel 8 strani plošč, vključno z Every Hour, ki je postala njegov prvi singl in hit v Georgiji. Tudi odnos z očetom se je po tej pesmi izboljšal in oče je pesem poslej vrtel v svojem nočnem klubu.
Februarja 1952 je prekinil sodelovanje z založbo, saj njegove pesmi niso prišle na lestvice. Je pa nizkocenovna sestrska založba RCA Camden ponovno izdale njegove pesmi, ki so končno prinesle finančni izplen. Richard se je potem preselil v Houston in igral blues po klubih s svojo skupino Tempo Toppers. Februarja 1953 je za založbo Peacock Records posnel osem novih del, ki pa prav tako niso prišla na lestvice, čeprav je Richard že bil zanimiv kot človek z izjemno energijo na odru. Po sporu okoli denarja so ga pri Peacocku vrgli na cesto.
Rock ali posoda
Njegova glasbena kariera se je zdela končana, vrnil se je praznimi žepi v rodni Macon in se zaposlil kot pomivalec posode. Razpustil je Tempo Topperse in ustanovil novo skupino The Upsetters, ki je imela bobnarja in saksofonista, glasba pa je postala bolj udarna in se začela premikati proti njegovemu prepoznavnemu slogu. V začetku 1955 je navezal stike s Speciality Records in šele jeseni so se mu oglasili. Sprva ga je želel producent Robert Blackwell uporabiti kot lastno orožje proti Rayu Charlesu, a je Richard povedal, da mu je bližje zvok Fatsa Domina. Zato je Blackwell z Richardom odšel v New Orleans k Matassi, kjer je posnel nekaj demov, ki pa niso uspeli. Blackwell in Richard sta si potem vzela nekaj premora in odšla v klub Dew Drop Inn, kjer je Richard prvič zaigral Tutti Frutti. Blackwell je ta »umazani« blues videl kot priložnost, popilil nekaj seksualno eksplicitnega besedila in pesem posnel septembra 1955. Tutti Frutti je izšla novembra in takoj postala hit na R&B in pop lestvicah, tako v ZDA kot VelikI Britaniji, prodana je bila v milijon primerkih.
Naslednji hit Long Tall Sally je bil še bolj uspešen, prišel je na vrh R&B lestvic in na 13. mesto Billboarda in 10. v Angliji. Tudi tu je šla pesem med ljudi v milijon izvodih. Richard je nato povečal svojo skupino The Upsetters in začel igrati na turnejah. Little Richard je bil zelo dinamičen izvajalec, pogosto je dvignil nogo na klavir, splezal na klavir in med občinstvo metal spominke. Začel se je oblačiti v pisana oblačila. Tako kot mnogi drugi je na svojih koncertih poskrbel za »integrirano« občinstvo in se zoperstavil segregaciji. Richard ima še eno pionirsko prigodo – junija 1956 v Baltimoru je neka ženska na oder vrgla svoje spodnjice, potem pa je sledila cela kanonada ženskega perila. Predstava je bila večkrat prekinjena, da so varnostniki spravili poslušalce z odra. 1956 je imel Richard v ZDA sedem singlov, med drugimi Slippin' and Slidin, Rip It Up, Ready Teddy in Lucille. Njegov Tutti Frutti je kmalu v bolj »beli« različici uporabil Pat Boone in z njo na lestvici prišel višje od Richard, pesem pa sta izvajala tudi Elvis in Bill Haley.
DJ Alan Freed ga je uporabil v nekaj svojih glasbenih filmih. Pesem Keep A-Knocking je bila njegova prva uspešnica med top 10 v ZDA. Po meteorskem vzponu se je temnopolti glasbenik preselil v Los Angeles v mondeno belsko četrt, marca 1957 je izšel tudi njegov prvi album Here's Little Richard. Na turneji v Avstraliji je oznanil, da pridiga in uči vero. Na letali iz Melbourna v Sydney je njegovo letalo imelo tehnične težave, videl je rdeče vroče motorje in občutil, da ga v zrak držijo le še »angeli«. Na koncu koncerta v Sydneyu je videl rdečo kroglo, kako leti čez nebo in jo vzel za božje znamenje, čeprav so mu kasneje povedali, da je videl lansiranje Sputnika. Takoj potem je nehal igrat necerkveno glasbo in se odrekel svojem divjemu življenju.
Razodetje s Sputnikom
V ZDA se je vrnil 10 dni prej in izvedel, da je tisto letalo potem strmoglavilo v morje. Še en božji znak zanj in po poslovilnem koncertu v Apollu v New Yorku se je vpisal na kolidž v Oakwoodu v Alabami, da bi študiral teologijo. Z novo skupino Evangelistic Team je prepotoval ZDA in pridigal, srečal je tudi svojo ženo Ernestine Harvin in se julija 1959 poročil z njo.
No, njegov umik iz popularne glasbe je bil bolj finančne narave. Kot je povedal mnogo let pozneje, mu založba ni izplačevala niti minimalnih deležev, čeprav je prodal milijone plošč. 1962 ga je promotor Don Arden prepričal, da gre z njim na evropsko turnejo, saj se tam njegova glasba dobro prodaja. Nesporazum je poskrbel, da je Richard prvi večer izvajal Gospel, občinstvo, ki je pričakovalo rock & roll, pa ga je izžvižgalo. Že naslednji večer je odpel Long Tall Sally in dvorana v Mansfieldu v Angliji je eksplodirala, koncert pa je bil predčasno končan, ker publika ni hotela z odra.
Beatli kot predskupina
Za njegove koncerte je slišal Brian Epstein, menedžer Beatlov in poskrbel, da so bili The Beatles takrat predskupina (!) Little Richarda. V tem času jim je Richard dal kar nekaj nasvetov in naučil McCartneya nekaj pevskih vložkov. Jeseni 1963 so ga poklicali na koncertno turnejo Everly Brothers, Boa Diddleya in Rolling Stones. Praktično neverjetno, a 1963 je bil prav Richard tisti, ki je poskrbel, da je publika sploh prišla poslušat koncert, kjer so igrali tudi Rolling Stones. Po uspešni turneji je dobil svojo TV oddajo, 1964 pa se je spet trdno oprijel rock & rolla, 1964 je v njegovi skupini The Upsetters zaigral tudi Jimi Hendrix. Richard je v Hendrixu prepoznal talent in začel nastopati skupaj z njim, a kmalu je prišlo tudi do rivalstva, na odru sta prav tekmovala, kdo se bo bolj metal na zobe, na koncu so zaradi ekscesov Richarda celo vrgli iz ene od oddaj, v kateri sta nastopala.
Ob nepremostljivih težavah je potem Richardov brat, Bobby Penniman odpustil Hendrixa. V drugi polovici šestdesetih je Richard nastopal po klubih, njegov videz in obnašanje pa nista bila sprejeta niti pri konservativni temnopolti publiki. Doživel je tudi Las Vegas, njegova androgena podoba pa je skrbela, da je bil ves čas na naslovnicah. Tako kot vsi pionirji petdesetih se je tudi Little Richard v sedemdesetih praktično ustavil. Čeprav se je razglašal za Kralja rock & rolla, je bilo glasbenih, pa tudi finančnih uspehov vedno manj. 1975 je z novo ekipo našel novo energijo in odpel svetovno turnejo, posnel je tudi nekaj novih skladb in preoblečenih hitov. Med njimi sta Good Golly Miss Molly in Rip It Up spet prišla na britanske lestvice. V tem času je bil Richard že močno odvisen od alkohola in drog. Samo dve leti pozneje po družinski tragediji in izmučen od divjega življenja, se je Richard spet vrnil k svojemu verskemu poslanstvu in gospelu.
Glejte, kdo je nazaj!
Leta 1984 je Richard vložil tožbo proti Speciality Records za 112 milijonov dolarjev, ker mu vse od 1959 niso izplačevali tantiem. Strani sta se poravnali izven sodišč dve leti pozneje. 1984 je izšla tudi njegova avtobiografija Kvazar rocka, ki je bila neke vrste mejnik, po katerem se je Richard spet vrnil med »žive« v poslu. Spet je nastopal, zaigral je v filmu Proč od Beverly Hillsa. Pesem iz filma, ki jo je zapel kot »sosed«, Great Gosh A'Mighty, je pristala na lestvicah na obeh straneh Atlantika. Sledil je novi album Lifetime Friend, mešanica vseh njegovih slogov, še dve pesmi z albuma sta prišli na lestvice, do konca osemdesetih pa je nekoč že pozabljeni Little Richard spet gostoval v oddajah, filmih in dobil novo občinstvo. Tudi v devetdesetih, zdaj že v upokojenskih letih, je Richard delal naprej, od pesmi za otroške oddaje do nastopa na Wrestlemanii 10 v Madison Squareu. Sodeloval je z velikimi glasbenimi imeni kot sta Jon Bon Jovi in Elton John, 1992 je izšel tudi njegov zadnji album Little Richard Meets Masayoshi Takanaka.
Film Little Richard (2000) je bil njegova biografija, 2005 je posnel duet z Jerryjem Leejem Lewisom in sicer priredbo Beatlov, I Saw Her Standing There, ki je bila objavljena tudi na zadnjem Lewisovem albumu. Veliko se je posvečal tudi dobrodelnim nastopom in kar je najbolj pomembno, še vedno nastopal po ZDA in Evropi, star že 70 let. Ker se je rodil s krajšo levo nogo, mu je v teh letih že pošteno nagajal išias in so mu morali zamenjati tudi kolk, to pa se je počasi poznalo tudi na njegovih nastopih. Revija Rolling Stones je njegov koncert 2012 v Washingtonu opisala kot enega najboljših, polnega energije in vokalne moči - model je bil star 79 let. V reviji je v intervjuju nedolgo zatem tudi napovedal, da bo nastopal do smrti, no vseeno, njegov zadnji koncert ni bil zelo oddaljen, 2014 v Mufreesborou v Tennesseeju.
Eni, drugi in tretji
Kar pa se zasebnega življenja tiče, je bil Little Richard daleč od angela. 1956 se je zapletel s 16-letno študentko in k njej »povabil« še druge moške, kar je Audrey Robinson pozneje zanikala. Svojo edino ženo, Ernestine Harvin, je spoznal na evangeličanskem zboru 1957 v Kaliforniji. Sprva je bil zakon »normalen«, par se je ločil 1964, Harvin je rekla, da zaradi njegovega statusa zvezdnika, medtem ko je Richard omenjal svojo biseksualnost. Kot je zapisano v biografiji iz 1984, se je v otroštvu igral tako s fanti kot z dekleti, prav tako, da ni homoseksualec, je pa omniseksualec. Potegnjeno pod črto, Little Richard ni bil izbirčen in je igral za obe ekipi.
Na začetku kariere je bil odločno proti drogam in alkoholu, a je potem sredi šestdesetih tudi sam začel popivati, kaditi in bil na začetku 1972 že popolnoma predan kokainu. »Klicali so me kar Little Cocaine, toliko sem ga vlekel,« se je spominjal v biografiji. Samo tri leta pozneje je bil tudi na igli. »Na dan sem vrgel proč 1000 dolarjev.« 1977 je več dogodkov, vključno s smrtjo brata Tonyja, streslo Richarda, da se je odpovedal razvadam in še enkrat več, rock & rollu.
Divji do konca
Oktobra 1985, ko se je vračal s snemanja epizode Miami Vice, v kateri je gostoval, je doživel težjo prometno nesrečo, po kateri je okreval kar nekaj mesecev in zamudil sprejem v Halo slavnih januarja 1986. Kljub operaciji kolka je imel še naprej težave z nogo. 2010 so ga na oder že morali pripeljati z vozičkom, nastope pa je odigral sede. 2013 je doživel še lažji infarkt. Nekaj let pred smrtjo je dobil še kostnega raka, umrl je 9. maja 2020, star 87 let. Posnel je 25 glavnih studijskih albumov in še dvakrat toliko manjših projektov, zaigral je v več kot 50 filmih, oddajah ali posodil glas. Little Richard, arhitekt rock & rolla.
