Zgodbe

Zaupali ste nam svoje smešne prigode: nespodobna prošnja in zatipkana Baraba

Vesna Meško
4. 4. 2024, 05.00
Deli članek:

Se spomnite prispevka o nesrečnicah, ki so se javno osramotile? Z odzivi na objavo ste nam sporočili, da si želite še več takega zabavnega čtiva, in ni nam preostalo drugega, kot da se znova odpravimo na lov, ki pa ste nam ga s svojimi prigodami olajšale tudi bralke. Čeprav sočustvujemo z vsemi protagonisti, saj sramotnih dogodkov kakopak niso doživeli na lastno željo, priznamo, da smo si ob zapisovanju nenavadnih zgodbic od smeha tudi mi brisali solze. Kaj ne pravijo, da je smeh pol zdravja? Izvolite, zdravilo brez recepta!

Shutterstock
Dobrodošli med vrstice drugega dela prigod: 'Sramota pa taka'

»Zvezd(n)ica« na sprehodu

Potem ko sem začela na dnevne sprehode hoditi s slušalkami, se mi je spremenilo dojemanje sveta. Prisežem, da se z glasbo v ušesih počutim, kot da bi se znašla sredi energičnega videospota. Prosim, predstavljajte si, kako z vetrom v laseh in morda malce preveč vedrim nasmeškom pospešeno korakam po pločniku. Odločna, polna energije, skorajda fatalna! Uh, fantastičen občutek! Pustimo, da jih štejem skoraj 50. Komu mar! Glasba mi je dala energijo! Končno se nisem borila s seboj, da bi jo zaradi pomanjkanja kondicije že pri prvem ovinku mahnila nazaj domov! Ampak seveda je bilo prelepo, da bi trajalo, nedavno (zagotovo pa prepozno) sem namreč doživela kar malce čudaško razsvetljenje. Ko se je sredi mojega veselega korakanja po klancu prekinil wifi signal, sem namreč ugotovila, zakaj me minula dva tedna ljudje tako osuplo pogledujejo. Ker sem na svojem sprehodu sopihala kot stara slonica! Ne pretiravam, ko je glasba utihnila, je iz mojih ust prihajalo tako glasno sopenje, kot bi predihavala porodne popadke. Zvezda pa taka!

P. S. Gre kdo z menoj na sprehod?

Shutterstock
Na pločnik naravnost iz glasbenega dra!

Zatipkana Baraba

Ne vem, kaj je narobe z menoj, ampak nekaj mora biti. Morda so kriva leta, kdo bi vedel. Zadnjič smo dobili novo sodelavko in doletela me je »čast«, da poskrbim za njeno uvajanje. Ker gre za pisarniško delo, sem ji navodila pogosto pošiljala po elektronskih sporočilih, kar se mi je zdelo pametno tudi zato, da bo najina komunikacija jasno vidna, če bi šlo kaj narobe. Kmalu sem opazila, da postaja nova sodelavka ob osebnih stikih sila zadržana. Sprva sem pomislila, da ima osebne težave, ko pa me je direktor poklical v pisarno, v kateri je že sedela naša »ta nova« in nekam živčno zrla v liste pred seboj, mi je brž postalo jasno, da bi to lahko imelo opravka z menoj. Vas zanima, kaj je bilo na tistih listih? Moja elektronska sporočila, na katerih sem jo vsakokrat (!) poimenovala Baraba. Pazite, ne Barbara, kakršno je njeno ime, ampak B-a-r-a-b-a! Pa pustimo to, da me je zatožila mojemu nadrejenemu, raje se osredotočimo na to, kako so zvenela moja sicer čisto prijazna navodila. Barbarsko! Zaključek zgodbe? No, kaj naj rečem, direktor ni zmogel zadržati smeha, mene pa sodelavci odslej šaljivo kličejo Baraba. Tudi prav.

Celoten izbor smešnih prigod si lahko preberete v reviji Jana,  št. 14., 2. april, 2024.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!