»Avtohtone, torej lokalne sorte so vzgojene iz genetskega materiala, ki je prilagojen našim agroklimatskim pogojem. S svojimi lastnostmi uspešno kljubujejo podnebnim razmeram in kljub vremenskim ekstremom, kot so vročina, suša in mraz, dajejo zadovoljive in kakovostne pridelke. Avtohtone sorte so torej zaklad, ki bi ga morala vsaka država varovati in ohranjati. Ko enkrat sorte ni več, je ne moremo več obuditi! K sreči v zadnjem času avtohtone sorte vedno bolj postajajo vrednota tudi pri nas. Eno od poslanstev Kmetijskega inštituta Slovenije je njihovo ohranjanje in hkrati ustvarjanje novih slovenskih sort, ki so prilagojene našim rastnim razmeram in lokalnim potrebam. Lani smo pripojili Selekcijsko-poskusni center Ptuj, ki je bil prej pod okriljem Semenarne Ljubljana. S to pridružitvijo bo država še povečala pomen žlahtnjenja in semenarjenja slovenskih sort poljščin in predvsem vrtnin,« pojasnjuje dr. Blaž Germšek, predstojnik Infrastrukturnega centra Jablje Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS). Vzgoja novih slovenskih sort je obsežen in dolg postopek, ki se razlikuje med posameznimi vrstami rastlin. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so vzpostavili več programov žlahtnjenja – krompirja, trav, detelj, ajde in fižola.
Dve novi sorti fižola
Domači kmetovalci in vrtičkarji lahko v Jabljah kupijo semena najrazličnejših lokalnih sort in sort, ki so jih požlahtnili na Kmetijskem inštitutu Slovenije. »Med njimi, če naštejemo le nekatere, so ajda Čebelica, proso Sonček, ozimna krmna ogrščica Starška, rdeča detelja Inkara, črna detelja Poljanka, mnogocvetna ljuljka KIS Draga in KPC Laška, oves Noni, ozimna pšenica Gorolka. V zadnjih dveh letih smo vzgojili dve novi sorti fižola, KIS Amand in KIS Marcelijan, ki sta bili pridobljeni s ciljnim ročnim križanjem in katerih seme je prav tako možno kupiti. Obe sorti sta nizkega tipa rasti z izboljšanimi prehranskimi lastnostmi. KIS Amand je zgoden fižol za stročje in izvira iz evropske dednine. KIS Marcelijan je prav tako zgoden fižol za zrnje, ki izvira izključno iz slovenske dednine in je dobro prilagojen našim rastnim razmeram s toleranco na sušni stres in nekatere povzročitelje bolezni.« Krompir je za letos že razprodan, prodajo pa bodo kmalu razširili še v SV del Slovenije, in sicer bodo odprli novo trgovino v ptujski delovni enoti, proti koncu leta pa bodo vzpostavili tudi spletno trgovino z večino njihovih izdelkov.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 25, 20. junij, 2023.
