Julija in avgusta smo imeli tako visoke temperature, da smo se čez dan večinoma zadrževali znotraj. Ozračje zadušljivo, celo v poznih večernih urah, in morje kot savna, tako da smo se raje hladili v bazenih. V primerjavi z lanskim poletjem, ko smo maksimalno dvakrat vklopili klimatsko napravo v hiši, je letos poleti delala dan in noč. Tako drastična sprememba v tako kratkem času. 45 stopinj v času vročinskega vala, ki je trajal tedne. V nekaterih predelih Grčije se je živo srebro povzpelo celo na 48, 49 stopinj. Nato je zapihal veter in …
Na tisoče hektarjev gozdnih površin se je spremenilo v pepel. Julija je pogorela skoraj desetina otoka Rodosa, gorovje Parnitha, zelena pljuča Aten, je za eno četrtino manj zeleno kot prejšnja leta, mesto Aleksandropolis z bližnjo okolico na severovzhodu Grčije je gorelo 15 dni, največji gozdni požar v zgodovini EU pa je do tal požgal enega izmed največjih grških narodnih parkov, narodni park Dadia. Popolno opustošenje, uničenje, ekološka katastrofa, zoglenela trupla ljudi in živali, zločin in kazen … državna tragedija.
Krivi so podnebne spremembe, globalno segrevanje, ne moremo kaj, ob zlomu podnebja smo nemočni, pravi grški premier.
Tukaj se mi nehote porodi eno pereče vprašanje … Malo potrpljenja, prosim.
Vsako poletje, ko se temperatura dvigne nad povprečje in zapiha močan veter, naenkrat izbruhne 150 požarov hkrati. Nekdo je odvrgel cigareto, drugi je žgal travo ali vejevje, tretji si je obetal gradnjo podeželske ali poletne hišice v prepovedanem predelu. Kazen za storilce med 300 in 5000 evrov. Prebivalec obmorskega letovišča v bližini Aten, ki je leta 2018 s sežiganjem trave in vejevja povzročil smrtonosni požar, v katerem so tragično izgubili življenje 103 ljudje, do danes ostaja nekaznovan.
In sedaj moje vprašanje: Mislite, da bi bilo danes kaj drugače, če bi bili storilci vsa ta leta kaznovani? Bi tako morebiti lahko preprečili vedno hujše opustošenje, ki smo mu priča iz leta v leto? Morda sem preveč naivna, morda se bom morala preprosto sprijazniti z dejstvom, da živim v norih časih, ko je varstvo okolja zadnja skrb, ker se ne prodaja tako dobro kot sonce, morje in souvlaki.
Medtem ko zapisujem te stavke, kričeče zazvoni mobilni telefon. Opozorilo oblasti, naj se pripravimo na vesoljni potop. Če še nismo pogoreli, je čas, da se utopimo.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 37, 12. september, 2023.
