Glede na to, da vaša deklica ne mara tekmovalnih športov, je popolnoma v redu, da je k njim niste silili. Svojo samozavest lahko razvije tudi drugače.
Lepo, da ne krivite šole in učiteljice za slab uspeh. Zdaj je deklica že v tretji triadi in ima opravka z veliko učitelji, za vsak predmet posebej. Če jo daje trema pri vseh predmetih, gre najbrž res za osnoven dekličin odziv na storilnostne okoliščine.
Vaš odnos do ocen
Upam, da se vam osebno odličen uspeh ne zdi najpomembnejša vrednota in da ste o tem iskreno prepričani. Zelo morate paziti, da se ne bo poslabšala njena samopodoba. Pomagajte jo utrditi v prepričanju, da šolski uspeh ni vse. Če v to ne verjamete, je nobena beseda ne bo mogla prepričati. Po mojih izkušnjah namreč veliko staršev, ki sicer mislijo, da na otroka ne pritiskajo, s tonom glasu in z držo telesa sporočajo, da se jim zdijo ocene nadvse pomembne. Nemalokrat slišim, da starši povedo, da na otroka nič ne pritiskajo, da ni treba, da je odličen, da le ima štirice … To me zelo spominja na tisto šalo, ko med nosečnostjo pričakujoči starši povedo, da je popolnoma vseeno, katerega spola bo otrok, da bo le poba zdrav …
Trema lahko oteži delovanje
Malo treme lahko pomaga vzbuditi dodatno energijo in učinkuje spodbujajoče, precejšnja trema pa hitro zavre odzive. Saj se vsi spomnimo, da smo včasih imeli prazno glavo, pa smo vedeli, da vemo … Trema pomeni stres, za stres pa veste, da učinkuje zaviralno.
Vaša hči se najbrž preveč obremenjuje z dosežki. Pomembno se mi zdi, da veste, da se trudi, da vlaga svojo energijo v pridobivanje znanja, in da ji to tudi poveste. Če si ne bi prizadevala pri učenju, bi bil strah pred spraševanjem logičen, saj ne bi bila pripravljena. Tako pa veste, da se trudi, a ji nekaj preprečuje, da bi to pokazala.
Morebitni razlogi za tremo
Seveda ste vsi, starši in otroci, veseli dobrih ocen, to je popolnoma človeško. Vredno pa je pomisliti, kaj bi vašo deklico še oviralo na tej poti.
• Morda je snov zanjo pretežka in je deklič ne zmore več.
• Morda se ne uči na pravi način. V sedmem razredu postaja snov zahtevnejša, predvsem pa količinsko zajetnejša. V tretji triadi bo deklica prav zaradi obširne količine snovi težko uspešna, če se bo učila na pamet.
• Lahko jo že med učenjem zavira misel na to, da bo morala svoje znanje pokazati.
• Mogoče je, da ji med domačim preverjanjem naučenega nehote preveč pomagate in je odvisna od vaše potrditve ali odkimavanja.
Ne bi bilo slabo, če bi se oglasili v šolski svetovalni službi, da naredite skupen načrt, kako naprej. Morda je primeren preizkus sposobnosti, ki bo pokazal, katera so dekličina močna in katera šibka področja.
Pomoč pri organizaciji snovi – miselni vzorci, zapiski …
Pomagate ji lahko tako, da jo naučite uporabljati sisteme za lažje razumevanje – nauči naj se uporabljati miselne vzorce, pokažite ji, kako naj si naredi in kako naj uporablja zapiske in izvlečke. Naučite jo, naj si pomembne informacije podčrta ali pa obarva.
Tremo lahko povzročijo previsoka pričakovanja. Če bo deklica čutila, da cenite to, da se zelo trudi pri učenju in da nikakor ne hlepite po visokih ocenah, ji bo veliko lažje in posredno se bo njen strah zmanjševal.
Na pomoč lahko priskoči mirno in sproščeno dihanje, ki pa se ga je, tako kot vseh spretnosti, tudi treba naučiti. Naj vam prišepnem, da je osnova pravilnega dihanja najprej izdih, ki mu sledi vdih in ne obratno, kot smo navajeni.
Pozdrav ob prihodu iz šole
Majčken test za vas: kako jo pozdravite, ko pride iz šole domov? Namesto storilnostnega vprašanja »Kako je bilo v šoli?«, ki deklici daje informacijo, da se vam zdi šolsko dogajanje izjemno pomembno, je primernejše toplo zanimanje: »Kako si?«
Naj ne bodo vsi popoldnevi in vsi vikendi prežeti s skrbjo za šolo. Vsaj en dan, sobota ali nedelja, naj bo popolnoma prost, brez kakršne koli skrbi za šolo. Deklica se mora spočiti in umiriti, drugače bo omagala. Imeti mora čas za druženje z vrstniki in za dejavnosti, ki jih ima rada in ki ji bodo dale energijo.
Čim večkrat jo pohvalite, ne le v zvezi s šolskimi stvarmi. Vedeti mora, da ni vsakdo sposoben za vse – pokažite ji njene druge dobre lastnosti. Višja samozavest ji bo pomagala tudi pri šolskem uspehu. Vedeti mora, da jo imate radi, ne glede na njen šolski uspeh. In nikar ne mislite, da to kar ve – povejte ji znova in znova! Srečno!
Eva Hrovat Kuhar je mama dveh otrok, univ. dipl. psihologinja, družinska in vedenjska terapevtka, tudi avtorica razprodane knjige Izziv poroda.
Vprašanja v zvezi z vzgojo otrok lahko pošljete na naslov našega uredništva: JANA, DELO REVIJE, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, ali po elektronski pošti janasvetuje@delo-revije.si, oboje s pripisom ZA EVO HROVAT KUHAR.
Piše: Eva Hrovat Kuhar Jana št. 15, 13.4.2010