Kako prenašate popularnost, ki je logična posledica vaše vsesplošne zaposlenosti v zadnjem času?
Popularnosti ne občutim. Še vedno se normalno sprehajam po cesti, ne da bi me kdo ustavil in prosil za podpis. Rada sem zaposlena, hkrati pa imam rada mir – mirna popularnost, kot jo občutim sedaj, mi ustreza.
Menda igrate v kar desetih predstavah?!
Ja, zdaj igram v desetih živih – tekočih predstavah, vodim prireditve, snemam radijske igre; načrtujem in pripravljam vse potrebno za reprizo predstave Vse, kar ste želeli vedeti o nas, pa niste nikoli vprašali; hodim na sestanke; opravljam intervjuje; poleg Eme sem vodila premiero dokumentarnega filma o Tošetu Proeskemu, igram v predstavi Prava dekleta, predstavi za otroke Itak Maži in predstavi Zeleni fantek v režiji Vinka Möderndorferja,v veliki dvorani Dramskega odra za mlade … In sem odprta za to, kar mi bo nov teden lepega prinesel.
Kako krmarite med vsemi temi obveznostmi?
Včasih težko, a vedno s srcem.
Pravijo, da ste strastna deloholičarka. Je to res?
Ja, sem deloholičarka oziroma videti sem kot deloholičarka. A se sama ne dojemam tako, ker v delu uživam. Najbrž gre tukaj tudi za strast. Na začetku šolanja sem imela težave, ker me je zanimalo preveč stvari. Zato sem se odločila za poklic igralke, ki mi dovoljuje in od mene zahteva, da me zanima vse. In več ko bom vedela, znala, poznala …, bolj življenjske, bolj polne bodo moje vloge, bolj širok bo moj igralski spekter.
Igrate, pojete, režirate, sinhronizirate risanke, bili ste voditeljica na radiu in televiziji, snemate reklame, pripravljate perfomanse, napisali ste celo sms-knjigo ... V kateri »vlogi« se počutite najbolje?
Na žalost na svoji koži čutim, da v Sloveniji vlada nekakšno čudno vzdušje do ambicioznosti, kot da bi bila ambicioznost negativna. Seveda je lahko tudi negativna, vendar je to odvisno od tega, kaj te žene naprej. Pri meni je tako in samo tako: vse, kar si želim, je, da bi bila čim boljša igralka. To je vse. Izkoristiti želim svoj talent. Seveda si želim čim več igrati, ampak ne za vsako ceno. »Boleham« tudi za pretiranim perfekcionizmom, zato mi je večkrat zelo težko sami s seboj.
Čeprav imate komaj 25 let, na vsakem koraku izžarevate samozavest. V čem je vaša moč?
Najlepša hvala za pohvalo, a ne znam odgovoriti, ker sama ne občutim tega, da na vsakem koraku izžarevam samozavest. Večkrat imam občutek, da mi je celo primanjkuje.
Kako se vidite sami in kakšen je vaš značaj?
Sem iskrena, odločna, vztrajna, strastna, senzibilna, subtilna, ljubeča. Hkrati pa z mano še zdaleč ni lahko (smeh) – sem zelo zahtevna, do sebe in drugih, pa tudi (pre)občutljiva. V nekaterih pogledih zelo socialna, v drugih moteče samotarska. Ponosna sem na svojo iskrenost in ljubezen, s katero pristopam k ljudem. In na strast do življenja.
V številnih vlogah poleg svoje nadarjenosti razkazujete telo. Kaj je vaše glavno žensko »orožje«?
V resnici sploh ne drži, da razkazujem telo v številnih vlogah. Razen Pokrajine pravzaprav ni bilo projekta, v katerem bi bila razgaljena. Sem pa izžarevala ženskost, če je to zahtevala vloga. Da me imajo za seksapilno dekle, je zame seveda pohvala, a seksapil ni moje orožje. Igram na notranjo vsebino. Če se zdi kdaj borba s tem pretežka, pa uporabim – kot vsaka ženska – tudi svojo privlačnost.
V vsakdanjem življenju potrebujete dinamiko, dogajanje in ustvarjalnost – kakšen moški bi bil lahko kos takšnemu dekletu?
Skrivnosten, z močno notranjo vsebino. Z močno življenjsko energijo. Samoiniciativen in samostojen. Dober sogovornik, ob katerem se vedno kaj novega naučim. Duhovit. Ljubeč.
Kako poteka vaše vsakdanje življenje in kako poteka dan, v katerem imate malce več prostega časa?
Kadar imam malce več prostega časa, se najraje zbudim brez budilke, opravim redno meditacijo, malo daljšo jogo ali tibetanske vaje, pojem konkreten zajtrk, berem ali gledam filme, pogosto se odpravim na izlet, na sprehod, če ne ostanem v svojem gnezdu in gnezdim. Vsakdan je pa pri igralcih vedno drugačen. Tak je pač naš poklic.
