Prof. dr. Miro Cerar na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani že od leta 1987 opravlja pedagoško delo. Je avtor in soavtor več knjig, strokovnih člankov in razprav o teoriji in filozofiji prava ter ustavnem pravu. Sodeloval je pri oblikovanju Ustave Republike Slovenije ter volilne zakonodaje. Kdo bi bil torej primernejši, da nas poduči o demokraciji? To je storil v svoji zadnji knjigi Kako sem otrokom razložil demokracijo, ki jo je namenil mladostnikom. Nič pa ne bo škodilo, če jo v roke vzamemo tudi odrasli. Demokracijo je namreč treba poznati, da jo lahko zgrabimo na pravem koncu – tako da nam bo služila.

Kako in čemu je nastala vaša zadnja knjiga z duhovitimi in inteligentnimi ilustracijami Izarja Lunačka?
Nad njegovimi ilustracijami sem še vedno navdušen! Sicer pa me je za knjigo nagovoril prijatelj Dean Zagorac. Izvorno sem se knjige lotil z namenom, da osnove demokracije približam otrokom oziroma mladostnikom, vendar sem med pisanjem ugotovil, da je lahko precej koristna tudi za odrasle. Upam, da bo našla pot v šole in da jo bodo prebrali tudi učitelji. Namenjena je vsakomur, ki ga zanima demokracija.
- Kako ste torej otrokom razložili demokracijo?
 Demokracija je politični, družboslovni pojem in ta tematika terja družbeno izkušnjo, ki je otrok še ne more imeti. Zato ni namenjena ravno najmlajšim šolarjem, ampak je lahko primerna za enajstletnike, predvsem pa za nekoliko starejše osnovnošolce in mladostnike. Živimo v demokraciji, toda ljudje jo v povprečju zelo slabo poznajo. Gre za ureditev, v kateri je dopuščena največja svoboda mišljenja, zato je tudi najbolj krhka, najhitreje ogrožena. V demokraciji se lahko pojavijo skupine, ki jo bodo zlorabile ali si prisvojile oblast. Knjiga je tukaj zato, da bi mladostnike seznanjali z nekimi najbolj temeljnimi institucijami demokracije – da bi spoznali pojme, kot so človekove pravice, toleranca, kaj je pravo, kaj država, kaj politika. Po drugi strani gre za vrednote. Če želimo demokracijo razvijati v čim bolj pozitivnem duhu, moramo že od malega razvijati demokratične vrednote – človekove pravice, strpnost, občutek za družbeno pravičnost. Zelo pomembno je ustvariti aktivnega državljana.
- Zakaj je aktivni državljan tako pomemben?
Aktivni državljan je tisti, ki se oglasi v kritičnih razmerah,  se vključi v javno sfero, na glas pove svoje mišljenje in je kritičen. Če aktivni državljan v demokraciji izgine, potem prevzamejo oblast različne elite – strankarske, ekonomske, finančne, vojaške – in nas vodijo, kamor njim ustreza. Prav s civilno družbo smo ustvarili demokracijo, ko smo prišli iz prejšnjega v sedanji sistem. Zdaj je civilna družba precej zamrla, in to se čuti. Zato poskuša knjiga že v mladostnika vnesti kritično mišljenje.
V teh časih bi si marsikdo želel trdo, odločnejšo roko, po drugi strani pa je treba paziti, saj je med trdo roko in diktatorjem le tanka meja. Iskati je treba ravnovesje. Vedno.
- Pedagog ste že od leta 1987. Kaj opažate pri današnjih mladostnikih?
 Da so bistveno bolje informirani kot nekdaj, bolj so odprti, komunikativni, jasneje izražajo svoje mnenje. Problem pa je, da so zelo površni. Družba postaja čedalje bolj površinska. Tudi v medijih prevladuje rumeni tisk. Bistven je star koncept kruha in iger. Ljudi hitro zadovoljiš s tem, da jim vržeš nekaj zanimivih novic, nekaj posplošenih znanj, in mislijo, da lahko že po dveh knjigah postaneš strokovnjak.
- V eni od svojih kolumen ste dejali, da je demokracija za pametne.
 Zdrava pamet je zaželena v vsaki ureditvi, v vsaki družbi. Ampak demokracija s tega vidika ni tako problematična – večina pooblasti poslance, da vladajo v njihovem imenu. Vlada povprečje in ne elita. Če je družba pretirano popreproščena, če življenjske probleme rešuje brez premisleka, na hitro, površno, bodo tudi politiki izraz takega mišljenja. Saj ljudje volijo ljudi, ki jih razumejo in so jim podobni. Nekdo, ki je zelo povprečen v svojem mišljenju, bo volil nekoga, ki je razumljiv in enako povprečen, kot je sam.
- Kakršno ljudstvo, takšna oblast?
Tako. Zato je pomembno, da se izobrazba pri ljudstvu dvigne na čim višjo raven. Če je večina nespametnih, bo takšna tudi oblast. In to je lahko zelo nevarno.
- Kdo pa je vam prvi razložil demokracijo?
Pravzaprav sem se o njej učil v šoli. Zanimivo je, da smo bili v prejšnjem sistemu poučeni, da je Jugoslavija demokratična država, celo ena najbolj demokratičnih na svetu. Ko smo šli v nov sistem, smo sami sebe začeli poučevati, da je bila prejšnja država nedemokratična, totalitarna, zdaj smo pa v demokratični. Primer jasno kaže na to, kako te lahko spremembe nosijo s seboj, če nimaš dovolj znanja. Neznanje te dela invalidnega. Če človek ne ve, katera sredstva ima na voljo v demokraciji, je nemočen. Mnogi državljani ne vejo, da lahko pridobijo vsako informacijo javnega značaja, da se lahko po internetu udeležujejo pripravljalnih zakonodajnih razprav, da lahko vlagajo peticije, ne da bi bili kaznovani za to, da lahko navežejo stike s poslanci v poslanskih pisarnah. Dejstvo je, da vsak dan živimo demokracijo, z njo imamo opraviti na vsakem koraku, zato je pomembno, da o njej kaj vemo, da jo razumemo. In da bomo morali biti kdaj tudi aktivni državljani. Tisti, ki so vse življenje pasivni, zame niso odgovorni državljani. Demokracija in družba ne moreta dobro delovati, če nimata dovolj odgovornih ljudi.