Srečanje je bilo ganljivo in nabito s čustvi. Po 140 dneh ujetništva v Severni Koreji sta ameriški novinarki, šestintridesetletna Euna Lee in dvaintridesetletna Laura Ling, končno lahko objeli svojce in prijatelje. Ob vrnitvi v Kalifornijo je ob njiju stal nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton, ki se je zavzel za njuno rešitev in odpotoval v Pjongjang. Čeprav naj bi bila Clintonova misija zasebne narave, jo številni ocenjujejo kot veliki met tihe ameriške diplomacije.

Nenapovedan prihod Billa Clintona v Pjongjang je bil presenečenje, saj so priprave na obisk potekale v strogi tajnosti. Sledil je posnetek, na katerem je bilo videti, kako se drobni postavi ameriških novinark v spremstvu varnostnikov hitro premikata proti letalu in vzpenjata po stopnicah, na vrhu katerih ju je čakal Clinton, kot da bi se bali, da bosta zamudili polet. Čez nekaj ur je akcija doživela srečen konec na letališču v Kaliforniji. Na koncu so bili zadovoljni vsi, Američani in Severnokorejci.
Severnokorejske oblasti so Leejevo in Lingovo zajele marca letos, ker naj bi nezakonito vstopili v državo čez mejo s Kitajsko. Za ameriško televizijsko družbo Current TV, ki jo je pomagal ustanoviti prav Al Gore, sta pripravljali oddajo o trgovanju z ljudmi med državama. Novinarki sta se za prekršek opravičili, vendar to korejskim oblastem ni zadostovalo.
V ZDA je javnost burno protestirala proti ugrabitvi, kot so poimenovali dogodek. Številna združenja po svetu so organizirala protestna srečanja za njuno izpustitev.
Junija letos ju je korejsko vrhovno sodišče spoznalo za krivi in ju obsodilo na dvanajst let prisilnega dela. Videti je bilo, da sta Korejcem padli v roke kot naročeni za izsiljevanje zahodnih držav, ki so za Korejo zaradi jedrskih poskusov uvedle stroge omejevalne ukrepe.
Korejci so zahtevali Clintona
Novinarkama so dovolili, da sta se enkrat na teden po telefonu slišali z družinskimi člani. Sredi julija sta omenili sorodnikom, da Severnokorejci poudarjajo, da ju lahko reši le Bill Clinton, če bi obiskal njihovo državo. Zato so se nemudoma povezali z njim in Alom Gorom.
Poleg izrecne želje, da njihovo državo obišče Clinton, so Korejci zahtevali opravičilo za storjeno dejanje.
Čeprav je Bela hiša vseskozi sodelovala pri pripravah, še vedno velja, da je bilo reševanje zasebni in ne državni projekt. Američani se tako želijo zaščititi pred podobnim izsiljevanjem drugih držav. Pred kratkim so namreč Iranci zajeli tri Američane v mestu na iraško-iranski meji. Tudi letalo boeing 737 je bilo zasebno in ne državno. Clintonu ga je za misijo posodil njegov dober prijatelj, filmski producent Steve Bing.
Srečanje s Kimom
Clinton se je 4. avgusta srečal s severnokorejskim voditeljem Kim Jong Ilom
in se z njim pogovarjal uro in petnajst minut. Če dogodka ne označimo za zgodovinskega, je bil za obe strani vsaj nekaj zelo posebnega. Korejski voditelj se zadnja leta le redko pojavi v javnosti. Govorice o njegovi hudi bolezni so vse pogostejše, znano je tudi, da si je za naslednika že izbral svojega sina, o katerem ni veliko znanega. Fotografija s Clintonom je Korejcem vsaj na videz potrdila vitalnost njihovega vodje.
O čem sta se Clinton in Kim pogovarjala, ni znano. Severnokorejska novinarska agencija je sporočila, da se je Clinton opravičil, ker sta novinarki ilegalno prestopili državno mejo, in s tem storili zločin proti njihovemu narodu. Tako je bila poleg obiska izpolnjena tudi druga zahteva in vsaj za državljane Severne Koreje je bilo videti, kako je njihov vodja velikan nemočnega Američana spravil na kolena. Korejski voditelj naj bi si obisk nekdanjega ameriškega predsednika že dolgo želel.
Ameriška stran zanika, da se je Clinton opravičil v imenu ZDA in je imel pogovor širšo in splošnejšo vsebino, o kateri se sogovornika nista povsem strinjala. Na koncu je pomembno, da sta obe strani z izidom zadovoljni. Kim Il Jong je ovekovečen na fotografiji s Clintonom, novinarki pa sta spet v domovini.
Vrnitev
»Bali sva se, da bi naju lahko vsak hip odpeljali na prisilno delo, potem so nama rekli, da morava na sestanek,« sta povedali novinarki. »Ko sva vstopili, sva se nenadoma znašli pred predsednikom Clintonom. Začutili sva, da se bo najina nočna mora vendarle končala,« je dejala Euna Lee, ki je po vrnitvi v ZDA na letališču v Burbanku spet lahko objela svojo štiriletno hčerko Hannah. Njen mož je ves čas upal, da se bo ujetništvo kljub vsem težavam kmalu razpletlo, zato je hčerki povedal le, da je mamica na službeni poti in se bo kmalu vrnila.
Kaj se je dogajalo v korejskem zaporu, bosta Leejeva in Lingova najbrž podrobneje opisali.

Okvirček:
»Ko so me družine, podpredsednik Gore in predstavniki Bele hiše prosili za sodelovanje v človekoljubni akciji, sem se strinjal,« je v sporočilu zapisal Bill Clinton. »Tudi sam čutim veliko olajšanje, zdaj ko sta Laura in Euna spet doma s svojima družinama in na varnem.«
Predsednik Obama se je Clintonu zahvalil za dober razplet, zadovoljen pa je bil tudi Al Gore, Clintonov nekdanji tesni sodelavec in podpredsednik ZDA, prav tako ves čas vključen v reševanje zaprtih novinark. Pravi pomen dogodka se bo morda pokazal šele v prihodnosti. Če se bo izkazalo, da je pogovor med Clintonom in Kim Jong Ilom poleg osvoboditve obeh Američank pripomogel tudi k otoplitvi odnosov Severne Koreje s svetom, je bila naloga več kot uspešno opravljena.

                                                                            Jana, št. 32, 4.8.2009