Alter

Telo potrebuje uglasitev

Biba Jamnik Vidic
9. 12. 2019, 22.00
Deli članek:

Deklica, ujeta v krčih bolečine, je hudo trpela. Ko se ji je približala Mina Kunstelj Bindi z zvočno posodo, se je nasmehnila. »Posodo sem ji nato položila na telo. Njene oči in izraz na obrazu, dekle namreč ni moglo govoriti, so mi povedali, da ji je odleglo.« Tako se svojih začetkov raziskovanja, kaj zmore zvok, spominja socialna pedagoginja, ki je to izkušnjo doživela med svojim delom v Varstveno-delovnem centru (VDC) v Radovljici.

Mateja J. Potočnik
...

Moč zvoka sva na svoji koži občutili tudi s fotografinjo Matejo. Mina nama je predlagala, da si pred pogovorom in fotografiranjem privoščiva posebno »tuširanje«. Nagniti sva se morali nad veliko posodo in potem je Mina s posebno leseno palico iz nje izvabila zvok. Težko je opisati vse občutke, ki jih je glasbena prha privabila na plan. Od tega, da sem dobila kurjo polt in mi je občasno šlo na jok, do stanja popolne blaženosti. Ko pa je Mina posodo zamenjala s svojim glasom, sem samo še »bila«. In potem je v moji glavi končno nastala tišina.

Kaj se zgodi, ko se predamo poslušanju starodavnih zvočil in glasu? Pojete na poseben način.

Zavestna uporaba zvoka (poslušanje starodavnih izročil, kot so gong, pojoče posode, terapevtske vilice in ne nazadnje naš lastni glas) sprošča, umirja možgansko valovanje in poveže levo in desno možgansko polovico. Ko se možgansko delovanje zniža – govorimo o valovanju, znanem kot alfa stanje –, postane delovanje možganov bolj usklajeno, začnejo se ustvarjati nove povezave. Zvok spodbuja tudi srednje uho, kar vpliva na centralni živčni sistem, s tem pa na motorične sposobnosti, občutke, spomin, koncentracijo in nadzor nad čustvi. Ko glava utihne, lahko prisluhnemo še naši intuiciji. Ljudje, ki imajo zdravstvene težave, mi povedo, da jih med zvočno kopeljo začne močno boleti, po kopeli pa bolečina popusti. Naše telo je namreč inštrument, ki je pogosto razglašen. In prav zvok nam pomaga, da ga lahko ponovno uglasimo. Ob zvoku se v telesu prebudi celični spomin in povzroči, da se telo začne obnavljati.

Bi si lahko pomagali tudi sami, zgolj s svojim glasom?

Seveda. Če ste kdaj opazovali majhne otroke, si ti večkrat popevajo in spuščajo različne glasove. Spontano jih uporabljajo za sproščanje. Glas izza jezika je zanimiv fenomen, naše telo zvoke proizvaja neodvisno od kulturne in jezikovne pogojenosti. Povsod po svetu denimo mmmmm odraža nekaj dobrega, zadovoljstvo, ooooo ali uuuuu presenečenje, au ali auč rečemo, ko se udarimo. Kako torej ne bi zavestna uporaba teh zvokov vplivala na naše počutje in doživljanje sveta okrog nas? Ko glas zaresonira v telesu, ko je v stiku s srcem in pride globoko iz nas, je blagodejen. Pomirja, boža in tolaži. Zvabi hvaležnost, včasih solze, včasih smeh. Tudi zvoki in zlogi, ki jih religije uporabljajo v molitvah in obredih, so si zelo podobni, enako njihova vibracija.

Kdaj ste začeli raziskovati, kakšno moč imata zvok in glas?

Odkar pomnim, sem rada pela. Doma smo veliko peli: babica, moja mami in njena sestra. Kadar sem pela, sem šla v čisto svoj svet. To so moji najlepši spomini, ti občutki, ki mi jih je pričaralo petje, ko se je v mojem telesu nekaj zgodilo in je bil samo še zvok. Mojega telesa kot da ne bi bilo več. Tudi ko sem študirala socialno pedagogiko, mi je profesorica Sonja Žorga omogočila, da sem za diplomsko nalogo lahko izbrala zvok, glasbo, vibracije človeka. Poleg formalne izobrazbe sem iskala še znanja za svojo dušo. Ko sem bila študentka, je na Bled prišla Shirlie Roden, zdravilka z glasom. 

Več v reviji Zarja Jana št. 50, 10. 12. 2019