Tihi ubijalec

Lahko prikliče možgansko kap ali sproži srčni infarkt

Mare Koren
13. 8. 2023, 13.35
Deli članek:

Že dolgo je znano, da lahko stresno delo poveča nevarnost za razvoj srčno-žilnih bolezni. En od raziskav je pokazala, da je stresno delo povezano z večjo nevarnostjo za kap, sploh pri ženskah.

Dreamstime
Stalen stres povzroča atrijsko fibrilacijo, najpogostejšo motnjo srčnega ritma.

Raziskave so pokazale, da stresno delo povzroča ishemično možgansko kap, kar pomeni, da je posledica krvni strdek. Ženske so v večji nevarnosti kot moški.

Stres lahko sproži srčni infarkt

Strokovnjaki pravijo, da je povsem mogoče, da stres v telesu povzroči vnetje, ki pa poleg možganske kapi lahko sproži tudi srčni infarkt. Žal je za mnoge ljudi stres pri delu neizogiben. Vsak si lahko vsaj delno pomaga sam, da ga omeji in je škoda čim manjša, najpomembneje pa je imeti zdrave prehranjevalne navade in biti redno telesno dejaven. Ljudje s stresno službo bi se morali zavedati svojega krvnega tlaka (ga opazovati v mislih), jesti čim bolj zdravo hrano in redno telovaditi.

Stres povzroča atrijsko fibrilacijo

Stalen stres povzroča atrijsko fibrilacijo, najpogostejšo motnjo srčnega ritma, ki ima zelo tipične znake: srce podivja (nekaj trenutkov bije hitreje in močneje, čemur pravimo palpitacije), človek se počuti oslabelega, utrujenega, omotičnega, ima kratko sapo, težje diha. Atrijska fibrilacija povzroči od 20 do 30 odstotkov vseh kapi in precej poveča nevarnost za prezgodnjo smrt. Do leta 2030 naj bi na svetu imelo atrijsko fibrilacijo med 14 in 17 milijonov ljudi. Ta bolezen ima zelo resne posledice in se je ne sme jemati zlahka, zato se strokovnjaki kardiologi trudijo, da bi našli načine, kako jo preprečiti.

Jahači za mizo

Med poklici, ki najbolj škodijo zdravju srca, so »jahači za mizo«, se pravi ljudje, ki pri svojem delu presedijo dolge ure. Število teh poklicev se povečuje, saj mora marsikdo ure in ure preživeti pred računalnikom, kar poveča nevarnost, da se razvijejo bolezni srca, opozarjajo kardiologi. Ni še jasno, zakaj, vendar lahko dolgotrajno sedenje povzroči zmanjšanje občutljivosti za inzulin in encime, ki običajno razgrajujejo maščobe. Med škodljivimi poklici za srce so tudi reševalci, gasilci, vozniki avtobusov, novinarji, uslužbenci, ki delajo v izmenah (zdravniki, kirurgi in drugi zdravstveni delavci), natakarji, ki delajo za točilnim pultom (strežejo v glavnem pijače, koktajle in podobno). Zanje so se razmere nekoliko izboljšale s prepovedjo kajenja v takih lokalih. Nevaren poklic pa imajo tudi delavci na mostovih in v predorih (vdihujejo veliko plinov, predvsem ogljikov monoksid). 

Profimedia
Ljudje s stresno službo bi se morali zavedati svojega krvnega tlaka in ga redno meriti.