Herman Uranič, oskrbnik Triglavskega doma na Kredarici
»Zaradi obljudenosti Triglava nekateri mislijo, da lahko nanj pride vsak, a to ni res. Med gosti je približno 10 odstotkov takšnih, ki niso ustrezno opremljeni ali pripravljeni.«
Slovenija ima mrežo 1974 planinskih poti, ki so skupaj dolge več kot 10.000 kilometrov. Planinska društva vzdržujejo tudi 80 planinskih veznih poti oziroma obhodnic. V Sloveniji imamo 179 planinskih koč, zavetišč in bivakov.
Praznovanje 120. obletnice odprtja
Med njimi tudi Triglavski dom na Kredarici, ki bo jutri praznoval 120. obletnico odprtja. Herman Uranič, oskrbnik doma, je povedal, da je za ta del planinske sezone nadpovprečno veliko gostov, še posebej tujih. Med tujci je veliko Avstrijcev, Nemcev, Angležev, Belgijcev, Čehov in Slovakov. Koča je med julijem in septembrom ves čas odprta.
Triglavski dom ima ležišča za 330 gostov. Kadar se zgodi, da je gostov več, uredijo zasilna ležišča v dveh velikih jedilnicah. Takšne prenočitve ne zaračunajo. Člani Planinske zveze Slovenije po Uraničevih besedah za eno nočitev odštejejo dobrih 21 evrov, cena za skupna ležišča je nižja. Za tiste, ki niso člani planinskih društev, so postelje v sobah dražje za 30 odstotkov, nočitve na skupnih ležiščih pa za 50 odstotkov.
Smeti v dolino odpelje helikopter
Trenutno v domu dela sedem ljudi. Tisti, ki so zaposleni, ostanejo v koči vso poletno sezono, študenti tam preživijo kakšen mesec. Po Uraničevih besedah ta čas zelo hitro mine, sploh ker je veliko dela. Vsakih 14 dni s Pokljuke prileti helikopter, ki v mreži, ki lahko nosi 700 kilogramov, pripelje hrano, pijačo in druge potrebščine. Za dva tedna je potrebnih pet ali šest ton hrane in pijače. Helikopter poleg tega v dolino odpelje smeti.
Osvojil naziv naj planinska koča
Planinski dom na Kumu na 1211 metrih nadmorske višine, ki je lani osvojil naziv naj planinska koča, je odprt vse leto, izjema so ponedeljki. Njegov oskrbnik Roman Ledinek je omenil letošnje vreme, ki ni bilo najbolj ugodno: »Če je slaba napoved, ni ljudi.« Tudi Kuma ne obiskujejo le Slovenci. Zelo veliko je gostov iz Hrvaške. Kot je povedal Ledinek, ki za planinski dom skrbi z družino, je iz okolice Zagreba Kum zelo lepo viden. Dom ima 32 postelj, cena nočitve z zajtrkom pa znaša 20 evrov.
Večina koč je oskrbovanih
Planinska zveza Slovenije je začela pred leti podeljevati certifikata okolju prijazna koča in družinam prijazna koča. Koča na Blegošu, ki leži na 1391 metrih nadmorske višine, se lahko pohvali z obema. Za okolje po besedah oskrbnice Tatjane Letnar med drugim skrbijo z uporabo varčnih žarnic, izogibajo se agresivnim čistilom in osvežilcem.
V koči je otroški kotiček, zunaj so igrala z gugalnicami in plezalno steno. Koča na Blegošu bo do 31. oktobra odprta vsak dan razen ob ponedeljkih, takrat bo obratovala le, če bo praznik. Ima dve sobi s štirimi posteljami, eno sobo s skupnimi ležišči, v kateri lahko spi okoli 25 do 30 ljudi. Imajo tudi podstrešno sobico, kamor lahko dajo jogije. Tisti, ki niso člani Planinske zveze Slovenije, bodo morali za nočitev z zajtrkom odšteti 20 evrov.
Varna pot v gore
Preden odrinemo proti našemu cilju, proti vrhu izbrane gore, je priporočljivo upoštevati par stvari, na katere opozarjajo gorski reševalci in Planinska zveza Slovenije (PZS). Dejstvo je, da nesreča tudi v gorah nikoli ne počiva. Najpogostejši vzrok gorniških nesreč so zdrsi, ki so najpogosteje posledica slabe priprave na turo, precenjevanja svojih sposobnosti, utrujenosti in neprimerne opreme.
Gornike poleti ogrožajo tudi nevihte, dehidracija in sončni udar. Zato se je treba v gore odpraviti dovolj zgodaj in s primernimi, to je svetlimi in dolgimi oblačili. Gorski reševalci sicer vsako leto največ intervencij izvedejo klasično. V približno 170 primerih reševanj na pomoč priskoči helikopter, ki je v stalni pripravljenosti na Brniku. Julija in avgusta dežurstvo poteka vsak dan, septembra pa od petka do nedelje.
