Novozelandka Lisa Reid se je 15. novembra 2000 sklonila, da bi poljubila svojega psa vodnika, nato pa z glavo trčila ob mizo. V tistem je, kot pravi, spregledala: »Ne najdem besed, s katerimi bi lahko opisala, kako sem se počutila.«
Na vid se je seveda morala navaditi – najbolj jo je šokiral njej brat, ki ni bil več fant, kakršnega je nazadnje videla, temveč moški z brado. Takrat je imela štiriindvajset let.
