razpletanje

Avgusta v Siriji velike pridobitve režima in Kurdov

B.K.
31. 8. 2017, 12.09
Posodobljeno: 31. 8. 2017, 21.23
Deli članek:

Sirska vojska ter šiitska milica Hezbolah sta v nedeljo razglasili premirje z borci Islamske države, ki že tri leta zasedajo območje na meji med Libanonom in Sirijo.

Reuters
Borci šiitske milice Hezbolah proslavljajo zmago nad IS na sirsko-libanonski meji.

Do premirja je prišlo po enem tednu težkih spopadov, v katerih je, po navedbah Hezbolaha, življenje izgubilo 11 borcev šiitske milice, sedem sirskih in šest libanonskih vojakov, poročajo tuji mediji. Število žrtev na strani Islamske države, ki naj bi pred spopadi na območju imela 400 borcev, ni znano.

Premirje, ki je kasneje rezultiralo v evakuaciji borcev Islamske države (IS) v sirsko mesto Deir Ez Zor, ki ga še vedno nadzoruje ta teroristična organizacija, so nemudoma obsodile Združene države Amerike in Irak. Iraški premier Haidar al-Abadi je dogovor med Hezbollahom ter Islamsko državo označil za oportunistično potezo, ki bo konflikt s sirsko-libanonske meje prenesla na sirsko-iraško. Vodja Hezbolaha Sayyed Hassan Nasrallah pa je v izjavi za javnost zapisal, da nekaj sto demoraliziranih in poraženih borcev ne bo spremenilo razmerja moči v Deir Ez Zorju, kjer naj bi bilo nameščenih še več tisoč borcev IS.

Islamisti in njihove družine so bili tako v ponedeljek, s konvojem avtobusov evakuirani iz libanonske meje. Konvoj so v sredo napadla ameriška letala, število žrtev pa ni znano, poroča sirski prorežimski medij Al-Masdar news. Predstavnik koalicije pod vodstvom ZDA, polkovnik Ryan Dillon pa je za Associated Press izjavil, da so koalicijska letala konvoj blokirala z bombardiranjem mostov in cest.

Pretekli mesec so sicer zaznamovale večje pridobitve Sirske vojske v zahodnih in centralnih delih države. Režimski vojaki so tako osvobodili večji del centralne province Hama, na zahodu pa so se prebili v neposredno bližino mesta Raka, napredujejo pa tudi proti zadnji nedotaknjeni utrdbi islamske države v Siriji, Deir Ez zroju.

Tuji mediji poročajo, da je v spopadih med Islamsko državo in Sirsko vojsko umrlo več deset borcev na obeh straneh.

Syria Live Map
Stanje v Siriji, 31. avgusta 2017. Črna: IS, rdeča: Sirska vojska, zelena: uporniki, temno zelena: uporniki in Turčija, rumena: SDF, modra: Izrael

Bitka za Rako

V bitki za Rako, ki jo osvobajajo Sirske demokratične sile (SDF) pod vodstvom kurdske milice YPG in s podporo zračnih sil ameriške vojske, pa so SDF uspele nasprotnike potisniti iz jugovzhodnega, starega dela mesta. V skoraj treh mesecih spopadov so tako SDF uspele zavzeti približno 60 odstotkov močno utrjene islamistične prestolnice, ena izmed poveljnic SDF Nowruz Ahmed pa je za kurdsko tiskovno agencijo ANF dejala, da pričakujejo, da se bo bitka za Rako končala v prihodnjih dveh mesecih.

Reuters
Nowruz Ahmed, poveljnica kurdske ženske milice YPJ in ena izmed poveljnikov SDF.

“Časovnega okvira ne moremo določiti natančno, saj ima vojna svoje pogoje. A pričakujemo, da [bitka] ne bo več trajala dolgo. Po naših načrtih bo trajala še največ dva meseca,” je dejala Ahmed.

V spopadih znotraj mesta je bilo sicer v zadnjih nekaj tednih ubitih najmanj 80 borcev SDF, med njimi tudi poveljnik Vojaškega sveta mesta Manbij, Adnan Abu Amjad.

Bitka za Rako je po navedbah Amnesty International (AI) zahtevala tudi nesorazmerno veliko število civilnih žrtev. Podsekretar Združenih narodov za humanitarne zadeve Stephen O’Brien je pred kratkim zapisal, da je vsak dan v Raki ubitih 27 civilistov. AI zato poziva SDF in ZDA, naj pri osvobajanju Rake namenjajo več pozornosti civilistom, ki jih borci IS mnogokrat uporabljajo za človeški zid.

Reuters
Pripadnika SDF v bitki za Rako.

Spopadi blizu meje s Turčijo

Spopadi s smrtnimi žrtvami se intenzivirajo tudi v kantonu Afrin, na vzhodnem delu severne Sirije. Tam konflikt poteka med kurdskimi silami in opozicijskimi borci, ki jih podpira sosednja Turčija. Sopredsednica Sirskega demokratičnega sveta (političnega krila SDF) Ilham Ehmed je v članku za turški časopis Özgürlükçü Demokrasi zapisala, da imata v severni Siriji enak interes tako Turčija kot Iran. “Turčija se želi namestiti v Siriji in razširiti območje pod njenim nadzorom. Zato vzpodbujajo sektaške konflikte med Arabci in Kurdi.” Po Ehmedinih besedah naj bi Turčija Rusijo postavila pred ultimat – ali skupaj napadejo mesto Tel Rifaat, ki je pod nadzorom kurdskih sil, ali pa bodo Turki napadli mesto Afrin in tako omogočili islamistični milici Al Nusra, da prevzame nadzor nad mestom Idlib. “Na ta način želijo zasejati dvom v fronto, ki se bori proti Islamski državi, prekiniti podporo YPG [kurdski milici, ki vodi sile SDF] in se trajno namestiti na the območjih. Ker Rusija ni izpolnila vseh turških zahtev, je [Turčija] zato pristopila k Iranu, proti Severni sirski federaciji.”

Severna sirska federacija, bolje znana pod imenom Rojava, je regija na severu Sirije, ki je sestavljena iz treh kantonov: Afrin, Jazira in Kobani. Regija, ki je de facto avtonomijo pridobila v letu 2012, med osvobajanjem ozemlja izpod nadzora Islamske države, je sekularno, multietnično ozemlje, upravljano po načelih demokratičnega konfederalizma.

Kurdske in arabske milice, ki nad ozemljem izvajajo nadzor, so zato sklenile dogovor z ruskimi silami, da bodo tam, zavoljo varnosti območja, izvajale vojaško opazovanje, še poroča ANF.