V preteklosti so ljudem, ki jih je režim v Pjongjangu obsodil na smrt, na dolg seznam zločinov proti državi dopisali še uživanje in distribucijo pornografije. Toda to nekaterih ni ustavilo, predvsem partijcev, ki so eni izmed redkih v Severni Koreji z dostopom do interneta. Čeprav vlada poskuša zatreti distribucijo pornografije, je ta v razcvetu na meji s Kitajsko. Večinoma gre za tuje posnetke nižje kvalitete, medtem ko je domača pornoindustrija v globoki ilegali.
Rdeča prestolnica
V preteklosti so ljudem, ki jih je režim v Pjongjangu obsodil na smrt, na dolg seznam zločinov proti državi dopisali še uživanje in distribucijo pornografije.
Po podatkih, ki jih je pred kratkim objavila spletna stran Pornhub, se obisk njihove spletne strani s severnokorejskih strežnikov povečuje. Podatki sicer kažejo, da je spletno stran v zadnjih dveh letih obiskalo le nekaj tisoč državljanov Severne Koreje (skoraj vsi iz Pjongjanga), vendar dovolj, da so njeni informatiki in tržniki zarisali statistično podobo severnokorejskega zanimanja za pornografske vsebine. Poročilo razkriva, da je večina obiskovalcev brkljala po kitajski, mongolski in japonski pornografiji, v iskalnik pa so vpisovali tudi besede, kot so »azijsko«, »veliko oprsje« in »risanke«.
Perverzni Kim ali zdolgočaseni turisti?
ZATAJITEV SEKSUALNOSTI
Prikazovanje spolnosti je v severnokorejski družbi strogo nadzorovano. Večina pornografskega materiala pride v državo prek črnega trga.
Trenutno krožita dve teoriji. Po prvi naj bi prepovedane spletne strani obiskovala severnokorejska elita z voditeljem Kim Džong Unom na čelu, saj naj bi le člani partije imeli dostop do interneta. Slednja trditev ne drži povsem, saj do interneta dostopa vse več državljanov Severne Koreje, res pa je, da je dostop do številnih strani, kot sta facebook in youtube, onemogočen. Po drugi strani pa pri Pornhubu pravijo, da po njihovih podatkih »večina uporabnikov strani išče pornografijo iz domačih držav«, zato obstaja tudi verjetnost, da za pornografskim povpraševanjem stojijo turisti, ki ob obisku države uporabljajo severnokorejsko medmrežje. Štiriinšestdeset odstotkov obiskov je zabeleženih na stacionarnih računalnikih, 36 odstotkov pa prek pametnih telefonov. Malo je sicer znano, da je pornografija prepovedana tudi v Južni Koreji.
Kazen za posedovanje pornografije je po zakonu opravljanje družbenokoristnega dela od dveh do 10 let. Čeprav zaradi slabe pretočnosti informacij tega ni mogoče potrditi, naj bi opravljanje družbenokoristnega dela pomenilo nastanitev v delovnem taborišču.
