Resna kriza oblasti

V BiH blokada parlamenta zaradi revizije sodbe proti Srbiji

STA/B.K.
16. 2. 2017, 15.23
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Poslanci srbske narodnosti se danes niso udeležili zasedanja spodnjega doma parlamenta BiH. Parlament bodo blokirali dokler se ne reši vprašanje napovedane zahteve za revizijo sodbe Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) v tožbi BiH proti Srbiji zaradi agresije in genocida.

sta
Spominsko obeležje Potočari obeležuje genocid v Srebrenici.

Lokalni mediji so to označili kot začetek resne krize oblasti v državi, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Zasedanja poslanskega doma parlamenta se je danes udeležilo 26 od 42 poslancev, med njimi pa je bil le eden od 14 iz srbske entitete Republike srbske. Zasedanje so preložili na 7. marec.

Za blokado zasedanja so se odločili tako poslanci vladnih srbskih strank na državni ravni, kot tudi poslanci Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD) Milorada Dodika, ki je vladajoča v Republiki srbski. Tokrat so nastopili enotno, čeprav so pri večini drugih vprašanj na nasprotnih bregovih.

Kvorum za sprejemanje odločitev tako ni bil dosežen, saj je v parlamentu BiH za sprejem vsake odločitve potrebna tudi najmanj tretjinska podpora poslancev iz srbske entitete.

Če se bo blokada nadaljevala, pa je odvisno od tega, ali bo Sarajevo na sodišče ICJ v Haagu poslalo zahtevo za začetek postopka revizije sodbe iz leta 2007, s katero je sodišče razsodilo, da Srbija oziroma nekdanja ZR Jugoslavija ni bila neposredno odgovorna za genocid nad Bošnjaki v Srebrenici leta 1995, temveč ga ni poskusila preprečiti.

Vložitev zahteve za revizijo močno podpirajo bošnjaške nevladne organizacije. Bošnjaški član predsedstva BiH Bakir Izetbegović je dejal, da je zahtevo pripravljen podpreti, če zanjo obstajajo pravni argumenti. 

Predsedujoči predsedstvu BiH, bosanski Srb Mladen Ivanić, ki tako kot drugi srbski politiki v BiH reviziji nasprotuje, opozarja, da mora uradno odločitev o vložitvi zahteve za revizijo sprejeti predsedstvo BiH. Vsakršni drugačni pristopi pa niso v skladu z ustavo, opozarja.

Skrajni rok za vložitev zahteve je 26. februar, ko bo minilo deset let od izreka sodbe. Z vložitvijo zahteve sicer ICJ ne sproži avtomatično postopka revizije, temveč najprej presodi, ali novi dokazi zadoščajo za njeno sprožitev.