Na Poljskem je novembra lani na volitvah močno zmagala desno usmerjena stranka Zakon in pravičnost (PIS). Zaradi nekaterih njenih spornih potez je javnost vse bolj nejevoljna, celo tako močno, da so pred kratkim organizirali najštevilčnejše proteste po padcu socialističnega režima. O zdajšnjem stanju smo se pogovarjali s politologom Nikolo Zeljkovićem, ki že nekaj let živi in dela na Poljskem.
Reuters
Vodja stranke Jaroslaw Kaczynski je na tem plakatu, ki so ga organizirale opozicijske stranke, upodobljen kot severnokorejski voditelj Kim Jong-un.
Nova vlada, ki ima dovolj glasov, da vlada sama, je že po volitvah začela izvajati vrsto reform, ki spominjajo na madžarske in sledijo avtokratsko usmerjenim tendencam v družbi. Tako so na primer ukinili svet proti diskriminaciji, posegli so tudi v neodvisnost sodstva in medijev.
Njihovo pravosodno reformo je obsodila tudi Beneška komisija, svetovalni organ Sveta Evrope, ki meni, da reforma ogroža demokratični sistem.
Odrekli poslušnost Berlinu Nikola pravi, da so Poljaki skeptični do nemške politike, še posebej glede beguncev. »Nočejo beguncev, prav tako nočejo, da bi jim Nemčija ukazovala, kako naj delajo. To je posledica občutljive preteklosti med obema sosedama. Trenutna vlada ne kaže navdušenja nad tem, da bi bila poslušna Berlinu in Bruslju. Vendar kljub temu ne verjamem, da bodo deležni drastičnih sankcij, tudi izstopa iz EU ne gre pričakovati.«
Večja mesta proti vladi
Nikola, ki je v Varšavo prišel pred štirimi leti v okviru študijskega programa Leonardo da Vinci in ki je namesto štirih mesecev, potem ko je tam spoznal svojo bodočo ženo, ostal do danes, pove, da so se protesti začeli, ko si je vladajoča stranka poskušala z reformo ustavnega sodišča po madžarskem zgledu podrediti to ustanovo. »To je naletelo na velik odpor opozicije in zaskrbljenost EU. Vlada si je tudi podredila državne medije, vendar ji opozicijo predstavljajo zasebni mediji, ki so večinoma v nemški lasti. Protesti potekajo v večjih mestih, kjer ima vladajoči PIS tradicionalno nizko podporo. Nikakor to niso splošni protesti,« še poudari Nikola. Na zadnjih množičnih protestih naj bi se sicer zbralo kar 240.000 ljudi.
Sadovi rasti le nekaterim
Globlji razlogi za proteste so po njegovem mnenju v nesorazmernem razvoju države. »Čeprav je kriza zaobšla Poljsko in država ves čas beleži gospodarsko rast, vsi Poljaki ne občutijo rezultatov te rasti. Na Poljskem vidim tri države v državi. Prva je Varšava, druga so velika mesta – Trojmiasto (Gdansk, Gdynia, Sopot), Vroclav, Krakov in Poznanj, tretja pa je preostali del Poljske. Medtem ko se prvi dve Poljski zelo hitro in dinamično razvijata, se tretja srečuje z revščino, prekarnimi oblikami zaposlitev, masovno emigracijo, nizkimi plačami, nikakršnimi socialnimi pravicami in podobnim.«
Za nekatere priložnosti so
Nikola pove, da je veliko odvisno tudi od iznajdljivosti in znanj. »Mladi imajo več priložnosti za zaposlitev. Na Poljskem so prisotne največje svetovne korporacije, vse več je tujih investicij, vse več podjetij seli svoje operacije na Poljsko, domača podjetja pa so vse bolj vpeta v globalno gospodarstvo. Mladi se hitreje selijo od doma kot pri nas. Lahko rečem, da priložnosti, ki sem jih dobil tukaj, v Sloveniji nikoli ne bi imel. V zadnjih treh letih sem zavrnil vsaj deset ponudb za delo, tega si v Sloveniji nikoli ne bi mogel privoščit. Trenutno, vsaj v Varšavi, primanjkuje delavcev vseh profilov, podjetja pa tekmujejo za delavce. Upam, da bo tako ostalo še naprej.«
Nikola Zeljković
Nikola je na Poljskem zaposlen v podjetju, ki se ukvarja z izvozom svetovno znanih blagovnih znamk, in vodi oddelek za izvoz na daljnovzhodne trge.
Nakopičena jeza pri najrevnejših
Zmagovalna stranka PIS je na zadnjih volitvah premagala protržno usmerjeno Državljansko platformo (PO), ki je pred tem vladala državi kar osem let. Po Nikolovem mnenju gre razloge za njen neuspeh iskati v njenem poudarjanju gospodarske rasti, ki pa je ljudje niso občutili. »Zato se je pri ljudeh vse bolj kopičila jeza, saj te rasti večina Poljakov ni občutila. Ravno to neravnovesje je izkoristil PIS in že od začetka predsedniške kampanje razdelil državo na zahod in vzhod. Zelo zanimivo je, če pogledamo na rezultate predsedniških in parlamentarnih volitev. Ugotovimo namreč, da je vzhodni del bolj prepričljivo podprl PIS, medtem ko je PO zmagala v zahodnih, bogatejših regijah in velikih mestih.«
Zmagali s socialnimi obljubami
Nikola poudarja, da je stranka PIS zmagala tudi zato, ker je s svojimi socialno usmerjenimi predlogi celo najbolj levo usmerjena stranka v parlamentu. »Pred volitvami so obljubljali ukinitev vseh prekarnih pogodb, pomoč kreditojemalcem, ki so najemali posojila v frankih, ohranjanje služb rudarjev, davek na bančne aktive in davek od prometa na trgovske subjekte. Obljubili so tudi zmanjšanje pokojninske dobe s 67 na 65 let. Poleg socialnih predlogov so bolj skeptični tudi do EU, nasprotujejo sprejemanju beguncev, zagovarjajo večjo vlogo Nata v Vzhodni Evropi in so skeptični do Rusije.«
Država skoraj brez socialnih pravic
Na zadnjih volitvah so prav vse leve stranke izpadle iz parlamenta. Nikola pravi, da levih strank na Poljskem ni, če že, si prizadevajo za legalizacijo marihuane, obenem pa je čas socializma tisti, ki se ga ljudje še vedno neradi spominjajo. »Pravih problemov leve stranke niso znale identificirati, zato so doživele takšen polom.« S tem je povezano tudi to, da v državi, v kateri je spremembe v nov sistem začela uvajati stranka z imenom Solidarnost, te močno primanjkuje. »Socialne pravice so nižje kot v Sloveniji. Nova vlada na primer šele začenja uvajati enoleten plačan porodniški dopust, prej je bil omejen na štiri mesece. Javna zdravstvena oskrba je obupna, denimo v Gdansku v glavni bolnišnici na vhodu visi napis: Primanjkuje medicinskih sester. V večjih mestih večina ljudi uporablja zasebne zdravstvene usluge,« stanje opiše Nikola.
Reuters
Rodnost na Poljskem ne bo padla kot v drugih večjih evropskih državah.
Vse več nestrpnosti do muslimanov
Koliko pa se to nezadovoljstvo nad materialnim statusom kaže v družbi, ali tudi Poljaki iščejo grešne kozle za to med priseljenci? Podatki namreč kažejo, da so leta 2009 obravnavali 60 primerov rasne ali drugačne diskriminacije, samo lani pa že 1500. »Žal je v zadnjem letu vse več napadov na tujce zaradi bližnjevzhodnega videza. Tudi nekateri moji prijatelji so bili žrtve napadov samo zato, ker imajo drugačno barvo kože ali ker govorijo v arabščini ali turščini. Opažam povečanje sovraštva do muslimanov, k čemur je pripomoglo medijsko poročanje o begunski krizi, silvestrskih dogodkih v Kölnu in terorističnih napadih po Evropi. Nestrpnost do muslimanov še podžiga mnenje v tujini živečih Poljakov o pretežno muslimanskih enklavah v zahodnoevropskih mestih,« pove Nikola. Pri tem pa je zanimivo, da Poljska ni tako nestrpna do drugih tujcev. »Če je na eni strani opazna nestrpnost do muslimanov, je po drugi strani Poljska zelo odprta do drugih tujcev. Na Poljskem živi okrog milijon Ukrajincev in nikoli nisem zasledil sovraštva ali nestrpnosti do njih. Prav tako je zelo veliko Vietnamcev, Kitajcev in drugih narodnosti. Zelo zanimivo je, da so Poljaki zelo strpni in odprti do Rusov, čeprav imajo zelo velike zadržke do ruske politike. Jaz nikoli nisem bil diskriminiran zaradi tega, ker sem tujec, lahko samo rečem, da sem občutil zgolj pozitivno diskriminacijo,« pove o svojih izkušnjah.
Poljaki slabo poznajo Slovenijo
Za konec smo Nikolo povprašali še o tem, kako dobro Poljaki poznajo Slovenijo. »Čeprav smo si kulturno in geografsko blizu, eni o drugih vemo zelo malo. Poljaki še vedno zamenjujejo Slovenijo in Slovaško. Slovenija je Poljakom najbolj znana zaradi Planice, uspehov naših športnikov in Krke,« za zaključek doda Nikola.
Nikola Zeljković
