Svet

Po Evropi obeležujejo dan spomina na genocid nad Romi

STA
2. 8. 2015, 10.12
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Danes je dan spomina na genocid Romov med drugo svetovno vojno. Takrat je bilo po ocenah po Evropi ubitih od 220.000 do 500.000 Romov in Sintov. 2. avgusta 1944 so se nacisti v koncentracijskem taborišču Auschwitz odločili, da uničijo romski tabor in so ubili skoraj 2900 Romov. Genocida Romov se bodo spomnili tudi v Sloveniji.

Lidija Markelj

V noči na 3. avgust leta 1944 so v Auschwitzu uničili romski tabor in pri tem v plinskih celicah ubili 2897 Romov, večinoma otrok, žensk in starejših. Ob osvoboditvi Auschwitza so trpljenje v taborišču preživeli le štirje Romi.

Med drugo svetovno vojno so nacisti skupno ubili do pol milijona Romov. Pod vladavino Adolfa Hitlerja so bili Romi na podlagi nürnberških rasnih zakonov obravnavani kot manjvredni. Genocid nad Romi oz. Porajmos je Zahodna Nemčija uradno priznala šele leta 1982. Poljska je leta 2011 sprejela resolucijo, da bi 2. avgust razglasili za dan spomina na genocid Romov.

Aprila letos pa je Evropski parlament 70 let po koncu druge svetovne vojne z resolucijo prepoznal zgodovinsko dejstvo, da se je zgodil genocid nad Romi. Z resolucijo so evropski poslanci pozvali, naj se 2. avgust razglasi za dan spomina na genocida nad Romi. Ob tem so izrazili še zaskrbljenost nad porastom diskriminacije Romov po Evropi.

Aprila letos pa je Evropski parlament 70 let po koncu druge svetovne vojne z resolucijo prepoznal zgodovinsko dejstvo, da se je zgodil genocid nad Romi. 

V muzeju na ostankih Auschwitza bo ob današnjem dnevu potekala spominska slovesnost, na kateri pričakujejo delegacije romskih organizacij iz številnih evropskih držav, med udeleženci pa bodo tudi predstavniki poljske vlade in veleposlaništev evropskih držav, ZDA in Izraela.

V Sloveniji so nekateri dogodki v spomin na genocid na Romi že potekali. V petek so ta dan obeležili v Mariboru, v Črnomlju pa so ustanovili odbor za izkop in pokop umorjenih Romov med drugo svetovno vojno, ki bo deloval za celotno Slovenijo.

Pravna osnova za delovanje odbora sta nedavno sprejeti zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev ter Resolucija Evropskega parlamenta, je v sporočilu za javnost navedel pobudnik ustanovitve odbora Franci Koncilija.

Člani odbora, med katerimi sta tudi zgodovinarja Mitja Ferenc in Jože Dežman, zagotavljajo, da problematike ne bodo politizirali. Pač pa bodo njihove najpomembnejše aktivnosti odkrivanje morišč, izkop in pokop posmrtnih ostankov Romov na civilizacijski način ter postavitev spominskih obeležij, je še pojasnil Koncilija.