Svet

Odpustili so ga, ker je bil predebel

STA/J.P.
18. 12. 2014, 13.34
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Debelost je v smislu direktive EU o enakem obravnavanju pri zaposlovanju lahko invalidnost, je danes razsodilo Sodišče EU. Sodišče s sedežem v Luxembourgu je tako odločilo v primeru danskega varuha otrok, ki tehta 160 kilogramov in trdi, da so ga zaradi tega neupravičeno odpustili.

Arhiv Svet24

Karsten Kaltoft je bil petnajst let zaposlen pri občini Billund na Danskem kot varuh otrok, dejavnost pa je opravljal na domu. Občina je novembra 2010 odpovedala njegovo pogodbo o zaposlitvi in jo obrazložila z zmanjšanjem števila otrok, ki so potrebovali varstvo. Ni pa navedla razlogov, zaradi katerih je izbrala Kaltofta. Ta ves čas trajanja pogodbe o zaposlitvi ni tehtal manj kot 160 kilogramov in je tako štel za debelega v smislu opredelitve Svetovne zdravstvene organizacije.

"Ko so me zaposlili, sem bil zelo debel, zelo debel pa sem bil tudi, ko so me odpustili. A vedno sem opravil svoje dolžnosti," je Kaltoft po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal za časnik danskega sindikata FOA, ki ga zastopa. Čeprav je bila debelost Kaltofta izpostavljena na razgovoru v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, pa je občina zanikala, da je bila ta eden od razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Ker je sindikat, ki zastopa Kaltofta, menil, da je bila odpoved posledica nezakonite diskriminacije zaradi debelosti, je pri danskemu sodišču vložil tožbo za ugotovitev obstoja te diskriminacije in za izplačilo odškodnine. Sodišče v danskem Koldingu pa se je obrnilo na Sodišče EU in ga zaprosilo za pojasnitev, ali pravo unije na avtonomen način prepoveduje diskriminacijo zaradi debelosti in ali je debelost lahko invalidnost, ki tako spada na področje uporabe direktive EU o enakem obravnavanju pri zaposlovanju.

Kaltfot sam je sicer pred časom za britanski BBC povedal, da sam sebe ne vidi kot invalida. 

Sodišče EU je danes v odgovoru poudarilo, da nobena določba pogodb in sekundarnega prava unije na področju zaposlovanja in dela ne vsebuje prepovedi diskriminacije zaradi debelosti. Je pa hkrati ugotovilo, da debelost lahko pomeni invalidnost, če gre za dolgotrajno omejitev, "ki osebi preprečuje, da bi polno in učinkovito sodelovala v poklicnem življenju enako kot drugi delavci".

Tako bi bilo med drugim v primeru, če bi debelost zaradi zmanjšane gibljivosti ali pojava bolezni osebi preprečevala opravljanje dela ali bi ga ovirale pri opravljanju njegove poklicne dejavnosti, je zapisalo sodišče.

Kot izpostavlja dpa, bi to pomenilo, da bi se lahko delavci, ki so debeli, v določenih primerih s sklicevanjem na protidiskriminacijsko zakonodajo EU lahko obrnili po zaščito svojega delovnega mesta. Razsodbe Sodišča EU so zavezujoče za vse države članice.

Primer Kaltofta je Sodišče EU vrnilo danskemu sodišču, ki je pristojno preveriti, ali je njegova debelost zajeta z opredelitvijo invalidnosti. Kaltfot sam je sicer pred časom za britanski BBC povedal, da sam sebe ne vidi kot invalida. "Ni v redu, da se človeka odpusti samo zato, ker je debel, če svoje delo opravlja, kot je treba," je takrat še poudaril.