Svet

Nobelova nagrada za kemijo Nemcu in Američanoma za izjemno ločljivost mikroskopije

G.G./STA
8. 10. 2014, 13.02
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55
Deli članek:

Nobelovo nagrado za kemijo bodo letos prejeli Američana Eric Betzig in William E. Moerner ter Nemec Stefan W. Hell za razvoj visoko ločljive fluorescenčne mikroskopije, je sporočila kraljeva švedska akademija za znanost v Stockholmu.

Reuters

Kot pojasnjujejo, je bilo v preteklosti vse prej kot očitno, da bodo znanstveniki kadarkoli lahko preučevali žive celice v najmanjših molekularnih detajlih. Leta 1873 je mikroskopist Ernst Abbe predpostavil fizično omejitev za največjo možno ločljivost tradicionalne optične mikroskopije - nikoli naj ne bi mogla biti večja od 0,2 mikrometra.

A Betzig, Hell in Moerner so si prislužili Nobelovo nagrado za kemijo prav zato, ker jim je uspelo preseči to dozdevno omejitev. Zahvaljujoč njihovim dosežkom na tem področju je optična mikroskopija vstopila v "nano svet", so zapisali v sporočilu za javnost.

Nagrada je namenjena dvema ločenima dosežkoma na tem področju. Za prvega je zaslužen Hell, ki je leta 2000 razvil t. i. STED metodo mikroskopije. Pri njej sta uporabljena dva laserska žarka - eden spodbudi fluorescenčne molekule k žarenju, drugi pa izloči vso fluorescenčnost razen tiste v nanometrskem volumnu. Preučevanje vzorca, nanometer za nanometrom, priskrbi podobo z večjo ločljivostjo, kot jo je predvidel Abbe.

Lani je šla Nobelova nagrada na kemijo v roke treh ameriških raziskovalcev Martina Karplusa, Michaela Levitta in Arieha Warshela. Nagrado so dobili za pionirsko delo pri razvoju računalniških programov, ki omogočajo razumevanje in napovedovanje kompleksnih kemičnih procesov.

Betzig in Moerner sta medtem ločeno položila temelje za drugo metodo - t. i. mikroskopijo za posamezno molekulo. Metoda temelji na možnosti vklopa in izklopa fluorescenčnosti posameznih molekul. Znanstveniki si tako lahko isto območje ogledajo večkrat, pri čemer lahko vsakič zažari le nekaj molekul. Betzig je to metodo prvič uporabil leta 2006.

Danes se nanoskopija uporablja po vsem svetu in vsak dan se pridobiva novo znanje, ki prinaša izjemno dobrobit celotnemu človeštvu, poudarjajo v Stockholmu.

Znanstveniki s pomočjo nanoskopije preučujejo poti posameznih molekul znotraj živih celic. Vidijo lahko, kako molekule ustvarjajo sinapse med živčnimi celicami v možganih, sledijo lahko proteinom, ki so povezani s Parkinsonovo, Alzheimerjevo in Huntingtonovo boleznijo. Sledijo lahko tudi posameznim proteinom v oplojenih jajčecih.

Nagrajenci si bodo razdelili 870.000 evrov vredno nagrado. Podelitve prestižnega odličja bo 10. decembra v Stockholmu.