Z Nasinimi infrardečimi spektralnimi meritvami, ki jih je opravila sonda Cassini, in analizo infrardečih barvnih zapisov raziskovalcev z univerze Wisconsin-Madison, je Saturnova supernevihta pripomogla k razumevanju sestava planetove atmosfere v globinah, ki jih običajno zastirajo goste višinske meglice. In glavna ugotovitev: skupek delcev vrh velikega neurja je sestavljen iz mešanice treh snovi: ledene vode, ledenega amoniaka in neznane tretje sestavine, najverjetneje amonijevega hidrogensulfita.
Opažanja naj bi bila skladna z obstojem dveh oblakov drugega ob drugem, čeprav je verjetneje, da je posamezni oblak delcev iz dveh ali vseh materialov. To je tudi prvič, da so na Saturnu opazili vodo v obliki ledu. Raziskovalci domnevajo, da neurja te delce iz globin dvigujejo kot vulkan, s čimer postanejo vidni tudi zunaj atmosfere. Meglice so sicer tako goste, da je mogoče navedene sestavine opazovati le v času neviht. Znanstveniki so prepričani, da je Saturnova atmosfera nekakšen večplastni sendvič, z vodnimi oblaki na dnu, z oblaki amonijevega hidrogensulfita na sredi in z oblaki amoniaka na vrhu, tik po zgornjo troposfersko meglico neznane sestave, ki pokrije skoraj vse.
Nevihte so na Saturnu prvi opazili nedeljski astronomi – njegove nevihte delujejo tako kot podobni, a veliko manjši dogodki na Zemlji, kjer zrak in para potiska visoko v atmosfero, kjer nato nastanejo nevihtni oblaki. Vendar je ta proces na Saturnu veliko bolj mogočen in veliko večji, vetrovi pa lahko pihajo tudi s 500 km/h.
