Javno pismo

Družinski zdravniki: Če se to zgodi, bomo kmalu lahko pisali le še recepte

S.R./STA
15. 4. 2024, 20.45
Posodobljeno: 15. 4. 2024, 20.45
Deli članek:

Družinski zdravniki so na vlado, ministrstvo za zdravje, zdravniški sindikat Fides in Zdravniško zbornico Slovenije (ZZS) naslovili pismo, v katerem opozarjajo na pomanjkanje časa za obravnavo bolnikov.

Andrej Petelinšek
/

V javnem pismu, ki ga je podpisalo 336 družinskih zdravnikov, so med drugim opozorili, da jih skrbijo pozivi k zvišanju števila opredeljenih pacientov na družinskega zdravnika, saj zaradi pomanjkanja časa že zdaj bolnikov ne morejo ustrezno obravnavati. Zapisali so, da predstavljajo največjo skupino specialistov v Sloveniji, v vsaki ambulanti pa da obravnavajo približno 50 bolnikov dnevno.

Spomnili so, da so zaradi prekomernih obremenitev pred nekaj leti v pogajanjih z vlado dosegli dogovor, da se bo število opredeljenih pacientov na družinskega zdravnika postopno zmanjševalo. "Upali smo, da nam bo postopno manjšanje števila opredeljenih bolnikov omogočilo strokovno delo, bolnikom pa ustrezno obravnavo in primerno zdravljenje. Žal pa podatki kažejo, da se je povprečna obremenjenost zdravnikov v ambulantah družinske medicine le minimalno zmanjšala," so navedli.

Menijo, da bi morali namesto pozivov po povišanju števila opredeljenih bolnikov od vlade zahtevati, da uredi pogoje dela, poveča število zdravnikov v družinski medicini in s tem poveča dostopnost do družinskega zdravnika. "Vlada bi morala z ustreznimi ukrepi naslavljati vsebino in bistvo zdravnikovega dela ter zdravnika razbremeniti administrativnih opravil, a žal z odloki in ukrepi išče le bližnjice in matematične poti, ki delo samo še bolj zapletajo," so kritični.

"Če se bo čas, predviden za enega bolnika, še bolj zmanjšal, bomo zdravniki družinske medicine kmalu lahko pisali le še recepte," so opozorili v pismu. Dodali so, da z upoštevanjem delovnega časa po evropski direktivi v manjših zdravstvenih domovih ni več mogoče izpeljati ambulantnega dela, ampak le še nujno medicinsko pomoč, v večjih pa delo "za silo še izpeljemo". "Te situacije ne more popraviti zaposlovanje administratorjev in tudi ne medicinskih sester, saj je tudi njih na trgu premalo," so zapisali.

Menijo, da družinska medicina doživlja erozijo, njene posledice pa se bodo v naslednjih letih pokazale z vso močjo. Opozorili so, da se bo teža zdravljenja prenašala na sekundarni nivo, ne bo preventive in nadaljnjega vodenja bolnikov, povečala se bo obolevnost in s tem umrljivost med državljani.

Zapisali so, da imajo dovolj sprenevedanja in ignorance, ki ju kaže vlada do zdravnikov in državljanov. Državljane Slovenije so ob tem pozvali, da se zavzamejo za dostopno, varno in strokovno zdravstvo.

"V pismu je zajetih precej tem, ki so v zdravstvu prisotne že kar nekaj let, saj se trendi kljub dolgoletnim opozorilom ne obračajo," je za STA povedal predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije Rok Ravnikar. Dodal je, da se takšni problemi razvijajo potihoma, ko pa se enkrat pokažejo, jih ni mogoče rešiti v kratkem času.

"Pričakujemo, da bo pismo veljalo kot še eno od opozoril, ki bodo odločevalcem dala jasno vedeti, da je treba ukrepati konkretno, saj se problemi kopičijo," je povedal. Po njegovih besedah velik izziv predstavljajo tudi zadrževanje trenutnega kadra v javnem zdravstvu, način, kako vanj pritegniti mlade kadre, in vprašanje, kako zdravnikom olajšati kopico administrativnega dela, ki jim preprečuje, da bi več svojega časa lahko namenili bolnikom.