Osnutek proračuna je po besedah župana Mestne občine Velenje Petra Dermola razvojno in socialno naravnan ter realen, saj omogoča izvedbo vseh potrebnih ukrepov, programov in aktivnosti, ki jih v Velenju potrebujejo.
Nameravajo se zadolžiti za 6 milijonov
Osnutek predvideva za 70,1 milijona evrov prihodkov in prejemkov, kar je obseg sredstev, ki ga v velenjskem proračunu doslej še ni bilo. Znesek je za dobro petino višji od ocen za letošnji proračun. Odhodki in izdatki pa so za 17 odstotkov višji od ocen za letos in znašajo nekaj manj kot 71,2 milijona evrov. Občinska uprava za prihodnje leto načrtuje za šest milijonov evrov zadolževanja. Skupno je v osnutku proračuna 2024 predvidenih za skoraj 29 milijonov evrov investicijskih odhodkov, kar je največ doslej. Sicer pa občina med drugim načrtuje 1,1 milijona evrov za odpravo posledic avgustovske ujme, ohranjajo tudi socialno košarico, ta je predvidena v višini 1,7 milijona evrov.
Velenjska občina bo po letih priprav v prihodnje največ poudarka namenila projektom prestrukturiranja regije za čas po izstopu iz energetske rabe premoga. "S tem proračunom smo začeli tudi s postopkom prestrukturiranja premogovne regije, dobrih 13 milijonov evrov bomo namenjali v tej smeri," je dejal župan.
"Prestrukturiranje moramo v tej finančni perspektivi zaključiti nekje do sredine leta 2026. Še vedno nagovarjamo tako Evropsko komisijo kot državo, da bi se ta rok podaljšal. Gre za izrazito kratke roke," je opozoril. Ob tem je naštel načrtovane projekte, kot so izgradnja industrijsko-tehnološkega inkubatorja, prenovo Stare elektrarne, prvo fazo ureditve poslovne cone Pesje in ukrepe na področju daljinskega ogrevanja.
Svetniki podali pobude
Svetniki so na osnutek proračuna podali vrsto pobud, ki jih bodo v občinski upravi v postopku priprave predloga proračuna preučili, podali bodo tudi odgovore in pobude smiselno upoštevali, je napovedal župan.
Dotaknili so se priprav zakonov o zapiranju premogovnika in o prestrukturiranju regije
V okviru vprašanj svetnikov so se na današnji seji dotaknili tudi aktivnosti na področju napovedanih priprav zakonov o zapiranju Premogovnika Velenje in o prestrukturiranju Savinjsko-šaleške regije. Mestni svetnik Franc Žerdin (SD), ki je bil s strani občine imenovan v delovno skupino za pripravo zakona o zapiranju premogovnika, je povedal, da se žal pri pripravi osnutka doslej ni zgodilo "nič aktivnega".
Dejal je, da delovna skupina še vedno ni seznanjena s pravno podlago. "Pa bi morali vedeti, zakaj je treba Premogovnik Velenje izključiti iz odkopavanja premoga predčasno in trajno zaustaviti to odkopavanje," je dejal Žerdin. Ne strinja se, da je podlaga zakon o zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik, saj ocenjuje, da ta vsebuje vrsto nedorečenosti in zasavski regiji prinaša tudi težave.
Žerdin je spomnil, da bi moral biti zakon o zapiranju Premogovnika Velenje po predvidevanju vlade v postopku sprejemanja v DZ decembra letos, a doslej po njegovih besedah ni usklajen niti en člen zakona. "Občutek imam, da je še vedno zelo velik problem poleg pravne osnove tudi pri opredelitvi letnice prenehanja odkopavanja premoga. V Bruselj je bila sicer bila posredovana letnica 2033, a je tukaj kljub temu še vedno zelo veliko vprašanj," je dejal Žerdin.
Nič kaj drugače ni glede priprave zakona o prestrukturiranju regije, pa je dejal župan in dodal, da kot lokalna skupnost niso aktivno vključeni v pripravo. Strinjal se je s predlogom, da to temo obravnavajo na eni od prihodnjih sej mestnega sveta.
Državna sekretarka na kohezijskem ministrstvu Andreja Katič je sicer septembra na omizju v Velenju priznala, da sprejemanje omenjenih zakonov zamuja, in napovedala, da bosta zakona sprejeta prihodnje leto.
