Razvoj

Energija prihodnosti: jedrska elektrarna na domačem dvorišču

Rok Šavel
2. 4. 2023, 17.08
Deli članek:

Sredi februarja se je vodstvo Inštituta Jožef Stefan (IJS), največjega slovenskega raziskovalnega inštituta, sestalo s pomurskimi župani in vodstvi Pomurske akademsko znanstvene unije, Agencije za razvojno in raziskovalno dejavnost Slovenije ter Znanstvenega in inovacijskega središča Pomurje.

Niko Časar
Pomurska regija bi bila po mnenju strokovnjakov kot nalašč za tak projekt, saj ne velja za poplavno in potresno ogroženo območje, hkrati pa je zanjo značilna kmetijska dejavnost. Toploto iz mikroreaktorja bi tako lahko poleg daljinskega ogrevanja uporabljali še za ogrevanje rastlinjakov. Foto Niko Časar

Na obisku so med drugim navrgli idejo o vzpostavitvi mini jedrskega reaktorja na pomurskih tleh kot možnega vira energije prihodnosti. Gre za tako imenovano tehnologijo SMR – malih modularnih reaktorjev, ki s pomočjo jedrske energije proizvajajo elektriko in toploto. Poenostavljeno povedano, gre za jedrsko elektrarno v manjši različici.

Za pet tisoč gospodinjstev

Prednost tovrstnih malih reaktorjev naj bi bila v standardizaciji in tem, da bi SMR lahko izdelali v celoti v tovarni, pripeljali na lokacijo in bi še isti dan lahko deloval. Toda kot pravi Sebastian Pleško, raziskovalec z IJS, ima najbolj znan SMR 600 ton in je dolg 20 metrov, kar seveda pomeni, da že njegova dostava pomeni precejšen logističen izziv.

Veliko pa obeta SMR ameriške družbe Westinghouse Electric, ki je tudi največji dobavitelj edine slovenske jedrske elektrarne, Nuklearne elektrarne Krško (NEK), imenovan eVinci. Ta naj bi bil dovolj majhen, da njegova dostava ne bi zahtevala velikih logističnih naporov, ravno tako ne bi zahteval posebnih predpriprav za takojšnjo vzpostavitev, imel bo proizvodno kapaciteto pet megavatov električne energije in 13 megavatov toplotne energije.

Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, ki je razburil z izjavo o zamiku projekta drugega bloka krške nuklearke, je v omenjenem intervjuju na drugi strani izrazil naklonjenost do tehnologije malih jedrskih reaktorjev, kakršno bi lahko uporabili v Pomurju. Kot je ocenil Kumer, bi ob takšni dinamiki ta tehnologija lahko v dveh letih nadomestila klasične jedrske reaktorje. Ko smo na njegovem ministrstvu povprašali, ali bi lahko na ministrstvu v prihodnosti podprli takšen projekt, pa so nam pojasnili, da se mora primernost tehnologij SMR za uporabo v Sloveniji še preveriti z analizo, kot to predvideva nacionalni energetski in podnebni načrt, zato je o podpori še prezgodaj govoriti.

Za primerjavo: pilotna geotermalna elektrarna, ki so jo letos zagnali v Čentibi, ima nazivno moč stokrat manjšo in letno proizvodnjo 400 megavatnih ur električne energije. Mikroreaktor eVinci bi z gorivom, ki bi zadostovalo za osem let, na letni ravni proizvedel za slabih 44 tisoč megavatnih ur električne energije. Čez palec to zadostuje za potrebe pet tisoč gospodinjstev. Poleg tega bi lahko tehnologijo izkoristili še za druge namene, kot je proizvodnja električne energije in toplote, saj bi ga bilo mogoče uporabljati še kot raziskovalni reaktor, s čimer lahko izdeluje medicinske in industrijske izotope. Najprej mora seveda priti na trg, kar naj bi se zgodilo v prihodnjem letu, prvotna cena pa naj bi bila okoli sto milijonov evrov.

Kot je za Vestnik pojasnil Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na IJS in vodja raziskovalnega reaktorja Triga na Brinju pri Ljubljani, so se na obisku v Pomurju pogovarjali o hipotetičnih možnostih njegove vzpostavitve, ob bolj realnem pristopu pa bi bilo treba najprej pridobiti dovoljenja ministrstev in Uprave RS za jedrsko varnost, hkrati bi bilo treba poskrbeti za pravo umeščanje v prostor s strinjanjem lokalne skupnosti.

Če bi se morda mikroreaktor kdaj vzpostavil, meni Snoj, bi se gotovo lokalno izboljšala samooskrba z elektriko, zmanjšala bi se odvisnost od uvoza, vzpostavila bi se možnost izkoriščanja odpadne toplote za morebitne druge namene, kot so na primer rastlinjaki, pa tudi možnost dohodkov iz proizvodnje elektrike.

»Pomeni tudi možnost gradnje raziskovalno-razvojnega centra, ki se lahko razvije v pomembno mednarodno središče za jedrsko energijo, saj utegne privabiti strokovnjake z vsega sveta. Tak primer je reaktor TRIGA Inštituta Jožef Stefan. Mislim, da bi Pomurje tako lahko privabilo visokotehnološke poklice z dodano vrednostjo,« dodaja prvi mož odseka za reaktorsko fiziko na IJS.

Odnesli bi jo slabše od Nemcev

Razprava je aktualna v luči izjave ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra v pogovoru za portal N1, s katero je posredno priznal, da se projekt gradnje drugega bloka krške nuklearke (NEK2), ki je po prepričanju strokovnjakov nujen za slovensko energetsko samooskrbo, zamika.

Izjava je naletela na burne odzive v delu slovenske javnosti in politike, državna sekretarka Tina Seršen pa je očitke o zavlačevanju s projektom zavrnila in tudi poudarila pomen obnovljivih virov energije. Da je morebitno zavlačevanje s projektom NEK2 škodljivo za stabilno elektroenergetsko oskrbo v Sloveniji, meni tudi Leon Cizelj, vodja odseka za reaktorsko tehniko na IJS. »S to odločitvijo je nekako tako kot z odločitvijo posaditi drevo: najboljši čas za to je bil pred 20 leti, drugi najboljši pa je takoj zdaj,« ponazori strokovnjak in za primer neustrezne energetske politike navede Nemčijo.

STA
Veliko obeta SMR ameriške družbe Westinghouse Electric, ki je tudi največji dobavitelj Nuklearne elektrarne Krško.

Nemci so namreč zadnjih 20 let v spodbujanje postavitve vetrnih in sončnih elektrarn vložili več kot 600 milijard evrov in pri tem dosegli nazivne moči, ki ob sončnem in vetrovnem vremenu sicer zadoščajo za več kot sto odstotkov proizvodnje elektrike iz vetra in sonca, v vsem letu pa le za tretjino porabe električne energije. Poleg tega Nemcem, kot pravi Cizelj, ob tem ni uspelo niti zmanjšati izpustov ogljikovega dioksida, ker so primanjkljaj nadomeščali s poceni ruskim plinom.

Ta računica se jim je z ruskim napadom na Ukrajino postavila na glavo, zato so v energetiko v zadnjem letu vrgli še dodatnih 600 milijard evrov. »Če bi teh 600 in dodatnih 600 milijard evrov investirali v jedrske elektrarne, bi jih lahko postavili vsaj 100 + 100 in bi danes že celotna Evropa imela povsem razogljičeno elektriko,« ocenjuje Cizelj in opozarja, da jo bomo Slovenci v podobnem poskusu odnesli še veliko slabše in dražje, kot so jo Nemci.