Slovenke v vrhu

Bi lahko trenutno službo opravljale do 60. leta?

T.L./STA
5. 11. 2017, 19.19
Posodobljeno: 5. 11. 2017, 19.19
Deli članek:

Polovica Slovenk ocenjuje, da tega ne bi zmogla, med moškimi je ta delež 35 odstotkov.

Dreamstime
52-odstotni delež slovenskih delavk je v raziskavi pomenil celo najvišji izmerjeni delež.

Po raziskavi o delovnih razmerah fundacije Eurofound približno polovica zaposlenih žensk v Sloveniji ocenjuje, da trenutne službe ne bodo mogle opravljati do 60. leta, med moškimi je ta delež 35 odstotkov. Povprečje v EU je med 25 in 30 odstotki, kaže raziskava, ki so jo predstavili na javni tribuni o varnosti in zdravju pri delu prejšnji teden.

V raziskavi Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) iz leta 2015, ki so jo prejšnji teden predstavili na javni tribuni ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v Ljubljani, je v povprečju v EU 26 odstotkov moških delavcev in 30 odstotkov delavk odgovorilo, da trenutne službe ne bo moglo opravljati do 60. leta starosti.

V Sloveniji izmerjeni delež, 52-odstotni delež, je v raziskavi pomenil celo najvišji izmerjeni delež.

Najnižje deleže pa so zabeležili na Portugalskem, kjer je tako odgovorilo 14 odstotkov moških ter med 15 in 20 odstotki žensk.

Samozaposleni bi delali dlje

Na vprašanje, do katere starosti si želijo delati, je v povprečju v EU okoli petina zaposlenih spontano odgovorila, da si želijo delati čim dlje, kolikor bo mogoče. Takšen odgovor je bil v povprečju pogostejši pri samozaposlenih (tako je odgovorilo 28 odstotkov samozaposlenih in 17 odstotkov zaposlenih).

Odgovori se sicer med državami precej razlikujejo. Da bi želelo delati čim dlje, kolikor bo mogoče, je odgovorilo tri odstotke žensk in pet odstotkov moških na Malti ter več kot 40 odstotkov moških v Estoniji in Latviji. V Sloveniji je tak odgovor podalo med 10 in 15 odstotki moških in žensk.

Odgovori tistih, ki so navajali konkretno starost, do katere želijo delati, so se po državah gibali od povprečnih 57 let v Sloveniji in na Cipru do 63 let na Švedskem, 64 na Danskem in 65 na Norveškem. Primerjava teh odgovorov s uzakonjeno starostno mejo za upokojitev v posameznih državah pa pokaže, da želijo v povprečju posamezniki delati manj, kot to določa upokojitvena shema v posamezni državi, so še ugotovili v raziskavi.

V njej so med drugim zapisali tudi, da je ekonomska kriza, ki se je začela pred desetletjem, spodbudila reforme pokojninskega sistema in iskanje rešitev, kako financirati pokojnine. Te so poudarjale predvsem potrebo po daljši delovni aktivnosti, reforme pa so med drugim vključevale zviševanje starosti ob upokojitvi, uvajanje fleksibilnih upokojitvenih shem, zaostrovanje kriterijev za pridobitev polne pokojnine in zmanjšanje možnosti predčasne upokojitve.

Ob tem je potreben tudi razmislek, kakšne učinke ima lahko podaljšanje delovne aktivnosti na posameznike in na družbo, pri čemer je ključno tudi vprašanje zdravja in počutja zaposlenih, so še navedli.