Mobilna verzija
03:04 20. november 2017

Skrb vzbujajoča statistika: tragedij v gorah vse več

pk
1

Letos se je zgodilo skoraj 30 gorskih nesreč več kot v enakem obdobju lani, kar gorskih reševalcev ne čudi, saj so nekateri planinci skrajno neodgovorni.

Slovenske gore so bile letos usodne za 18 oseb

Mešanica visokih pričakovanj z malo izkušenj je prej bližnjica do nesreče v gorah. Foto: STA

Igor Potočnik, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije

Igor Potočnik je predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije. Foto: STA

Podatki, ki jih je sporočila Gorska reševalna veza Slovenije (GRZS), dajo misliti. Poročajo, da se je v naših gorah letos zgodilo že 425 nesreč, kar je skoraj 30 nesreč več kot v enakem obdobju lani.

Od tega je bilo 110 ljudi huje in 89 lažje poškodovanih, 18 oseb pa je umrlo. Najpogostejši vzroki za nesreče so bili zdrs, nepoznavanje terena in telesna nepripravljenost, statistiko povzema Igor Potočnik, predsednik GRZS.

Planinci, pozor!

Med ponesrečenci so po Potočnikovih besedah prevladovale osebe, stare med 30 in 39 let. Takšnih je bilo 73, poleg tega je bilo v nesrečah udeleženih pet otrok, mlajših od devet let, in 22 najstnikov. Se je pa največ nesreč zgodilo julija in avgusta, in sicer na Triglavu, v skupini Košute, na območju Triglavskih jezer in v osrednjemu delu Kamniško-Savinjskih Alp.

Kar gorske reševalce najbolj skrbi, je gorniško znanje tako imenovanih sezonskih planincev, ki je po njihovih besedah površno. »Njihovo ravnanje je včasih skrajno neodgovorno,« poudarjajo na zvezi in dodajajo, da gorniško znanje ne pomeni »prebrati nekaj knjig in priročnikov«, ampak naučeno teoretično in praktično znanje tudi dosledno in stalno uporabljati v praksi.

Bližnjice do nesreče

»Verjetnost za nezgodo v gorah lahko zmanjšamo predvsem s poznavanjem tehnike gibanja v gorah, poznavanjem naravnih pojavov v naravi, z dobrimi oblačili in opremo ter prepoznavanjem nevarnosti. Mešanica visokih pričakovanj z malo izkušenj pa je prej bližnjica do nesreče,« poudari Potočnik z GRZS. V letošnji poletni sezoni so policisti gorske enote zaradi neprimerne opreme in osebne zaščitne opreme opozorili skupaj 76 pohodnikov, med njimi je bila večina tujcev. Naloga gorskih policistov je sicer planince opozarjati na nevarnosti, ki v hribih prežijo nanje, in v tem okviru izvajajo kar nekaj preventivnih akcij.

Letošnje tragedije

Spomnimo na nekaj letošnjih najhujših nesreč v hribih. Julija je pri sestopu s Triglava preminil priljubljen idrijski profesor Janez Kavčič. Triinsedemdesetletnega planinca, ki je v gore zahajal pogosto, so mrtvega našli ob stezi, po kateri se je vračal v dolino. Domneva se, da je Kavčiču zdrsnilo, pri čemer je padel v globino.

Sestop s Triglava je bil usoden za še enega moškega. Aprila je 49-letnemu planincu in prostovoljnemu gasilcu Borisu Heričku iz Maribora v spodnjem delu Malega Triglava, kjer se sestopa proti Kredarici, zdrsnilo in ga odneslo približno dvesto metrov globoko. Zanj so bile usodne skale, ob katere je med zdrsom večkrat udaril. Hudo nesrečo je opazil meteorolog s Kredarice, ki je prvi prispel do ponesrečenega Borisa in žal ugotovil, da mu ni več pomoči. 

Izlet v gore je bil letos usoden tudi za 43-letno Simono Polanc iz Ljubljane, ki se je z možem Andrejem in še dvema prijateljema odpravila na Ratitovec, gorsko planoto nad Železniki. Pot nazaj je bila zanjo usodna; omahnila je v grapo in umrla.

Slovenski planinci so umirali tudi v gorah na tujem. Javnost, predvsem pa krog gorskih reševalcev, je aprila močno pretresla smrt Igorja Zlodeja iz Bovca, enega najboljših slovenskih gornikov, gorskih reševalcev in nekdanjega policista, ter njegove partnerice Tatjane Maze iz Ljubljane. Dvojica je preminila zaradi zdrsa, in sicer na gori Viš v Kanalski dolini v Italiji.

Vaš prispevek