Domnevno kakovostna hrana

Kdo nam zastruplja pse?

Lara Jelen / Zarja
19. 6. 2017, 07.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

Šokantna doza strupov v domnevno najkvalitetnejši pasji hrani.

Profimedia
Le briketi naj ne bi bili dovolj za zdravo prehrano.

Ljubitelji psov svojim hišnim ljubljenčkom privoščimo le najboljše. zato jim, če si to lahko privoščimo, kupujemo tudi najkakovostnejšo pasjo hrano. Ker pač mislimo, da jim bomo s tem koristili. Pa se je izkazalo, da tudi (nekatere) najbolj priznane znamke hrane v popolni embalaži skrivajo šokantne doze kadmija, arzena, svinca, živega srebra, BPA in še česa. Se zavedate, s čim hranite svoje pse?

Medtem ko so psi včasih večinoma umirali od starosti, danes slišimo za vse več primerov psov, ki poginejo zaradi tumorjev in drugih bolezni. Potihoma, včasih pa tudi malo bolj na glas se šušlja, da je za to kriva prehrana. In ta se je v zadnjem desetletju prav zares drastično spremenila. Medtem ko so psi včasih jedli kuhano hrano, jih danes skoraj brez izjeme hranimo z briketi ali konzervami. Dopustili smo se prepričati, da je tako zanje bolje in da s tem, ko jim dajemo pasjo hrano, poskrbimo, da dobijo vsa potrebna hranila. Posebno kadar kupujemo dražje znamke, ki jih dobimo le v specializiranih trgovinah ali na veterinarskih postajah, v to še bolj verjamemo. In čeprav ne gre zanikati, da obstajajo pasji briketi, ki so lahko za psa res koristni in dobra izbira, je čas, da razbijemo mit, zaradi katerega potegnejo kratko naši kosmatinci.

Skrb vzbujajoča dejstva

Nedavno je ameriška organizacija Clean Label Project postregla z rezultati analize več kot 900 različnih izdelkov pasje in mačje hrane. Odkrili so, da nekateri vsebujejo 16-krat več svinca kot voda v Flintu, ki je z njim tako močno onesnažena, da je tamkajšnji prebivalci ne smejo piti. V primerjavi s cigaretnim dimom naj bi prenekateri pasji izdelki vsebovali dvakrat toliko kadmija in skoraj dvajsetkrat toliko arzena. Izdelki, ki ne vsebujejo žit, so menda bolj strupeni od tistih, ki jih. Največja vsebnost BPA naj bi bila skoraj tisočkrat večja kot v pločevinki juhe. Za najbolj strupeni vir beljakovin so razglasili ribe, za najmanj pa purana. Pravijo, da so v živalski hrani našli tudi pesticide, BPA, živo srebro, krom, nikelj in akrilamid. Samo predstavljamo si lahko, kaj to pomeni za naše pse, če se ve, da je večina omenjenih snovi dokazano rakotvornih tudi za ljudi. A ni treba ugibati, saj je znano, da lahko kadmij pri psih povzroči nevrološke okvare, povišan krvni tlak ter poškodbe jeter in ledvic. Svinec poleg naštetega vpliva še na pojav bolezni prebavil (slednje povzroča tudi arzen) in bolezni mišično-skeletnega sistema. Krom, nikelj in BPA so za pse rakotvorni. Edino nekaj je pri ameriški raziskavi zmotilo tudi naše sogovornike, ki jih omenjamo v nadaljevanju: da raziskovalci niso objavili konkretnih številk vsebnosti težkih kovin in drugih snovi v pasjih izdelkih.

Da bo zmeda še večja

Da je lahko pasja hrana zelo slabe kakovosti, vemo že dolgo. Da pa so slabi oziroma najslabši celo tisti pasji izdelki, ki so pri nas med poznavalci najbolj čislani – no, to pa je nekaj novega! Orijen je na primer hrana za pse, na katero prisegajo poznavalci in jo je tudi Zveza potrošnikov Slovenije lani uvrstila med najboljše izdelke za pse. A očitno ni preverjala enakih parametrov kot ameriška organizacija, ki je zaradi vsebnosti kadmija, svinca, arzena itd. to znamko (6 svežih rib in še dva druga njihova izdelka) uvrstila med deset najslabših. Tam so se med drugimi znašli še izdelki Acana in Timberwolf, prav tako prodajani v Sloveniji. Če morda ne veste, govorimo o izdelkih, katerih cena za 13 kilogramov se začenja pri 50 evrih (Timberwolf) in dosega tudi 93 evrov (Orijen). Nemarno visoka cena za izdelke, s katerimi očitno vsakodnevno zastrupljamo pse!

Imamo v Sloveniji dovolj dober nadzor nad pasjo hrano?
Izr. prof. dr. Breda Jakovac Strajn, dr. vet. med., Inštitut za varno hrano, krmo in okolje; Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta: »Pregled vzorcev pasje hrane je v rednem letnem monitoringu, ki ga razpiše Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V skladu s predpisi se vsako leto opravljajo mikrobiološke analize na salmonele in enterobakterije. Druge analize, ki jih prav tako opravljamo vsako leto, odredi inšpektor, in sicer vzorce analiziramo glede na antibiotike, antihelmintike, težke kovine. Pregled je zasnovan tako, da bi v primeru skrb vzbujajočih rezultatov lahko povečali nadzor in ukrepe. V času afere z melaminom in teobrominom smo na primer vzorci preverjali tudi glede vsebnosti omenjenih substanc.«

Kaj porečejo strokovnjaki?

O skritih in škodljivih snoveh v pasji hrani smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Bredo Jakovac Strajn, dr. vet. med., z Inštituta za varno hrano, krmo in okolje, ki deluje pod okriljem Veterinarske fakultete v Ljubljani. Ta nam je povedala, da so prav pred dvema letoma delali dijaško nalogo, v kateri so vsebnost toksičnih elementov (ne pa tudi pesticidov, BPA in akrilamida) preverili v 32 vzorcih. Vsi so bili v mejah normale. Bi lahko potemtakem sklepali, da pasja hrana pri nas vendarle ni tako velika težava? Žal ni tako preprosto. Je pa res, da se lahko tudi pasja hrana iste znamke razlikuje glede na državo, v kateri se prodaja. Kaj bodo lahko proizvajalci prodajali v neki državi, je odvisno od zakonov, ki tam veljajo. V Evropski uniji se nadzor nad elementi, ki spadajo med nezaželene snovi (arzen, svinec, fluor, živo srebro in kadmij), izvaja v okviru monitoringov. V zakonodaji je med drugim določeno, da se krma, v kateri so prekoračene najvišje mejne vrednosti nezaželenih snovi, ne sme krmiti živalim niti se ne smejo takšni proizvodi mešati za namene redčenja z istimi ali drugimi proizvodi za živalsko krmo. Za primerjavo, povprečno od eden do dva miligrama kadmija je v eni cigareti, kar pomeni, da se v Sloveniji briketi, ki vsebujejo dvakrat več kadmija (količina, ki jo navaja ameriška raziskava), vsaj v osnovi ne smejo prodajati. Kar pa še ne pomeni, da pri nas ponujajo kakovostno pasjo hrano.

Resnica o pasji hrani

Lena Gregorčič se na svojem blogu Zdrava hrana za pse aktivno bojuje proti vsem mitom in trditvam, ki smo jih vzeli za samoumevne. Eden takšnih je nedvomno ta, da so briketi v vrečah popolna hrana za pse. Lena opozarja, da briketi ne obstajajo od nekdaj in da za pasjo hrano stoji megalomanska industrija, ki na leto obrne več milijard (!) evrov. Njej še kako koristi prepričanje, da je pasja hrana najboljša izbira za štirinožce. Takole komentira ameriško raziskavo: »Nevarne snovi v pasji hrani so davek na udobje – briketi so ne nazadnje nastali zaradi ljudi in ne zaradi živali. Prve brikete so prodajali lordom na angleškem podeželju, da so se njihovi ljubljenčki ločili od potepuških psov, ki so na cesti jedli mrhovino. Danes je to industrija, ki je vredna milijarde, zato lahko velik del prihodka vloži v propagando in uspešno prepričuje skrbnike živali po vsem svetu, da pes z briketi dobi vse, kar potrebuje. No, take raziskave potrjujejo, da pes z briketi dobi tudi marsikaj, česar ne potrebuje, čeprav sama menim, da v resnici ne potrebujemo empiričnih raziskav, da pridemo do takih zaključkov: če je za ljudi najprimernejša čim bolj sveža in nepredelana hrana, zakaj bi za pse veljalo drugače? Mar niso tudi oni živa bitja? V zadnjih sto letih so nas prepričali, da psu ne znamo pripraviti obroka, da je to kompleksno, da moramo vse šteti na grame natančno in do potankosti upoštevati razmerja med makro- in mikrohranili, sicer bo nastalo pomanjkanje. Hkrati pozabljamo, da bi morali na enak način paziti tudi na svojo hrano, pa tega ne počnemo tako obsedeno. Še na misel nam ne pride, da bi si namesto jote ali solate na krožnik stresli briketirano hrano. Ker če bi bili briketi tako dobri in zdravi, bi obstajali tudi za ljudi! Brikete smo vzeli za tako samoumevne, kot da bi jih psi jedli že od nekdaj, čeprav obstajajo komaj zadnjih 150 let, kar je v evolucijskem smislu kaplja v morje. Čedalje več ugotovitev in raziskav povezuje sodobno prehrano ljudi s sodobnimi boleznimi in utopično bi bilo pričakovati ali misliti, da za naše kosmate prijatelje to ne velja. Kar koli neodvisno dokazati pa je težko, večinoma gre za bitko malega človeka proti kapitalu. Dober primer tega je dokaj svež dokumentarec Pet Fooled, ki prikazuje tisto manj lepo plat industrijsko pripravljene hrane za živali.«

Profimedia
Pes naj pohrusta tudi kakšno kost.

Leno vprašamo, zakaj potem večina veterinarjev kljub temu priporoča, da pse hranimo z briketi. »Verjetno je lažje predpisati brikete za določene težave kot podati jedilnik, posebno če pes ni navajen sveže hrane. Če ima človek sladkorno, mu zdravnik natančno pove, kaj lahko jé in česa ne, pri veterinarju pa pes pač dobi brikete. To je tudi varneje in se uradna oseba lažje zaščiti, če bi šlo kaj narobe: briketi so »znanstveno dokazani in potrjeni«, medtem ko doma pripravljena hrana za pse nima gore kliničnih študij. Ampak – ali res potrebujemo študije za to? Ne zdrave hrane, zdravo pamet potrebujemo!«

Ne nasedajte lepo zvenečim besedam na embalaži

Ne gre zanikati, da je med množico pasje hrane mogoče najti tudi takšno, ki je dejansko koristna in dobrodošla za psa, a takšnih primerov ni veliko. Kot pravi Breda Kralj, priznana terapevtka za živali, ki deluje na področju kinologije, je komercialna pasja hrana še vedno nekakšen podaljšek ostanka, ki ga prehranska industrija namenja ljudem. »Čeprav se številni tega zavedajo, zaradi pridobljenih nakupovalnih navad vztrajajo pri tem početju, ker to počnejo skoraj vsi skrbniki psov. Torej – čeprav ni zdravo, očitno ni nič narobe.« Morda bi razmišljali drugače, če bi vedeli, kaj se skriva za na videz privlačno embalažo, ki nagovori kupca, ter ojačevalci okusa in aromami, ki obnorijo psa. »Meso v pasji hrani ni meso, kot ga poznamo – to so lahko mesni produkti, mesna moka, beljakovinski delež in prav vse je cenejše od mesa. Naziv izbrani stranski mesni produkti je izraz brez vrednosti, ki daje kupcu občutek, da je kupil več mesa, kot ga briketirano hranilo vsebuje. Za industrijsko pasjo prehrano se uporablja tudi meso mrtvih, bolnih, poškodovanih in kako drugače uničenih živali (v svetu je to poznano pod oznako 4D – dead, desised, damaged destroyed),« je v preteklosti že opozorila Kraljeva, ki hkrati poudarja, da kuhana hrana kljub temu ni vedno boljša od briketov. »Kakovostni briketi po drugi strani omogočajo zelo preprosto spremljanje zdravja psa, čistijo in utrjujejo zobe, so priročni in zlahka se jih vračuna v mesečne izdatke. Večina ljudi kombinira brikete s hrano. Briketi namreč omogočajo, da ljudje pobirajo čvrst iztrebek. Mestni psi zato jedo brikete, psi na periferijah pa še vedno živijo od mesa in polente.«

Vedno več bolezni pri kužkih

Dr. Mojca Cerovšek, dr. vet. med., veterinarka z doktoratom s področja tumorjev mlečne žleze pri psicah, je potrdila, da so degenerativne bolezni in tumorji v porastu. »Vendar bi bilo utopično za to kriviti izključno prehrano.« Redno zatiranje zunanjih in notranjih zajedavcev s kemičnimi sredstvi, dolgotrajna uporaba kortikosteroidov, pretirana uporaba antibiotikov in prepogosta cepljenja so po njenem mnenju prav tako pomembni sprožilci. »Ker pa mimo tega pogosto ne moremo, zdrava prehrana predstavlja pomemben temelj in najboljšo popotnico, ki jo lahko damo svojemu psu. Namreč, če ob vseh kemičnih sredstvih dodamo še mrtvo hrano z nepotrebnimi dodatki, kar briketi vsekakor so, je sodček kaj hitro poln in organizem zboli.«

Mojca je ponosna, da več kot 80 osemdeset lastnikov psov, ki jih srečuje v svoji praksi bioresonančne terapevtke, preide na kuhano oziroma še bolje na surovo prehrano. »V to mi jih ni treba prepričevati, saj sami opazijo, kako ob takšni spremembi zdravljenje hitreje napreduje. Prava hrana je zato najboljša preventiva, če želimo imeti zdravega in močnega kužka,« nam je zaupala. Lena Gregorčič doda, da je treba pri opustitvi briketov slediti osnovnim principom priprave pasje hrane. »Treba se je zavedati, da pes ni človek, zato psu ne pripravljamo hrane po človeških principih. Za psa ni treba pražiti zelenjave na čebuli in prav tako ni dobra vsaka kost – sploh pa ne kuhana goveja kost iz juhe! Pes mora jesti tudi slabše kose mesa, ne samo filejev in drugega lepega mišičnega mesa brez maščobe. Če se nam ne da prebrati nekaj osnovnih smernic, potem je bolje, da v trgovinah za živali kupimo že pripravljeno zamrznjeno hrano za pse, za katero smo tudi lahko prepričani, da je ustrezno pregledana. Prav tako moramo vsak prehod, spremembo, novost ... uvesti postopoma, da se izognemo prebavnim težavam. Ni res, da psi ne prenašajo ničesar drugega od briketov – na žalost večina psov ne pozna ničesar drugega kot brikete!«

Odgovor na članek: Zavajanje potrošnikov kot način za služenje denarja?

So rezultati raziskave organizacije Clean Label Project res tako »čisti« in transparentni, kot bi lahko sklepali iz imena in ali omogočajo zaključke, ki so navedeni v članku?

Članek »Kdo nam zastruplja pse?« temelji na objavi organizacije Clean Label Project, ki naj bi testirala in ocenila 900 različnih izdelkov pasje in mačje hrane glede na vsebnost težkih kovin in ostalih elementov in glede na njihovo hranilno vrednost. Na dnu lestvice, kjer so ocene podane le z zvezdicami, so se znašle tudi 3 recepture Orijen in Acana proizvajalca Champion Petfoods (CPF). Pri CPF so takoj po objavljeni raziskavi skušali stopiti v kontakt z nosilci le-te, da bi pridobili več informacij o metodologiji testiranja in rezultatih, vendar pa ta žal ni prinesel željene jasnosti in transparentnosti.

Clean Label se je odločil, da ne želi razkriti rezultatov raziskave, katere vrednosti testira, kakšno metodologijo uporablja in kako vrednoti rezultate. Odgovoriti niso želeli niti na vprašanje glede varnost hrane v primerjavi z veljavnimi NRC1 ali FDA2 standardi, ki skrbijo za varnost živil in hrane za hišne ljubljence. Clean Label so tudi priznali, da niso opravili prav nobenih testov hranljivosti, čeprav so zanjo podali oceno, zato so to oceno kasneje s svoje spletne strani izbrisali. Rezultati so ovrednoteni relativno, ne vemo čemu pripisati razvrstitev, težkim kovinam, ostankom pesticidov ali nečemu tretjemu in kot taki potrošniku ne ponujajo možnosti informirane odločitve.

Primerjava s standardom za čisto vodo je popoln nesmisel, kajti standardi za hrano in vodo so drugačni, so vrstno specifični in upoštevajo tudi količino zaužite substance. Vode namreč zaužijemo bistveno več kot živil. Ker nimamo nobenih številčnih rezultatov, ne moremo vedeti ali gre pri izdelkih za škodljive vsebnosti testiranih elementov, ali gre samo za to, da imajo nekateri izdelki višjo vsebnost teh elementov kot drugi.

Champion Petfoods proizvaja največkrat nagrajene Biološko Primerne™ recepture pasje in mačje hrane iz lokalno pridelanih sestavin, ki jih kupuje direktno od kmetov in rančerjev, ribe pa prihajajo iz ulova. V procesu priprave hrane uporablja izključno meso živali in rib, ki so certificirano primerne za prehrano ljudi ter prav tako sadje in zelenjavo. Hrana je Biološko Primerna™, kar pomeni, da je sestavljena po konceptu celega plena (meso, notranji organi, hrustančevina) in zato nima dodanih vitaminov in mineralov v obliki sintetičnih dodatkov, ampak njihova vsebnost izhaja le iz naravnih sestavin, kar je neprimerljivo in tega standarda ne dosega nihče drug od proizvajalcev. Biološko primerne ™ hrane Orijen in Acana, ki jih proizvaja Champion Petfoods, vsebujejo največ svežega ali surovega mesa in rib v vsej industriji proizvodnje pasje in mačje hrane. To pomeni, da so hrane bogate z mesom in beljakovinami in opravijo stroge prehranske teste ter morajo ustrezati vodilnim standardom za varno hrano. Vse hrane so proizvedene v lastnih kuhinjah, prav tako pa ne pripravljajo hrane za druge blagovne znamke.

Pa pojdimo k v raziskavi izpostavljenim substancam in hranam, ki so bile omenjene. Opisovanje težkih kovin kot »kontaminantov« v prehrani hišnih živali je za potrošnike zavajajoče z vidika izvora teh elementov, kakor tudi z vidika varnostnih standardov za pse in mačke. Zato bi želeli osvetliti vire težkih kovin v prehrani hišnih ljubljencev, maksimalne tolerančne vrednosti (MTL) le teh za pse in mačke, rezultate njihove vsebnosti v hranah (česar Clean Label ne stori) in s tem doprinesti k transparentnosti hrane in povrnitvi zaupanja vanjo.

Kakšni so torej prehranski standardi za težke kovine v prehrani hišnih ljubljencev?

Težke kovine so naravni elementi (pojavljajo se v zraku, zemlji, vodi) z relativno visoko gostoto, atomsko maso in atomskim številom. Nekatere težke kovine so nujne hranilne snovi in ​​razmeroma neškodljive, medtem ko so druge lahko strupene v večjih količinah ali določenih oblikah za ljudi in nekatere živalske vrste. Enako velja tudi za druge hranilne snovi v hrani za hišne živali, kot so vitamini in minerali, ki so lahko strupeni za živali v količinah, ki so večje od zgornje priporočene meje s strani AAFCO3 in temeljijo na smernicah NRC1. V raziskavi, ki jo je leta 2011 objavil FDA, so nekatere težke kovine za živali nujno potrebna hranila, nekatere so v dietah potrebne le v manjših količinah, nekatere pa niso nujno potrebne in so lahko tudi nevarne, če njihova količina preseže tolerančne vrednosti. Toksičnost težkih kovin je odvisna od več faktorjev, vključno s količino, načinom izpostavitve, kemično vrsto, starostjo, spolom, genetiko in prehranskim statusom izpostavljene živali.

V dokumentu z imenom »Heavy Metals White Paper« http://www.championpetfoods.com/heavy-metals-and-pet-food-white-paper/, so predstavljeni viri težkih kovin v hranah, ki so recimo pri arzenu organskega in ne anorganskega izvora (le ta se obravnava kot toksičen), ter rezultati analiz zadnjega leta za vsebnosti arzena, kadmija, svinca in živega srebra v recepturah Orijen in Acana, ki so del rednih testiranj v dveh neodvisnih laboratorijih po uveljavljenih standardih in njihova primerjava z obstoječimi varnostnimi standardi. Iz rezultatov izhaja, da so vrednosti vseh receptur znotraj vseh uveljavljenih varnostnih priporočil in to na spodnjih mejah standardov.

Potrebno je tudi razumeti, da se težke kovine v prehranski verigi kopičijo, sploh pri predatorskih ribah, ki kot plen uživajo manjše ribe. Kljub temu ne smemo pozabiti, da so ribe za pse nujno potreben vir omega-3 maščobnih kislin (esencialnih, pasje telo jih ne more tvoriti samo), kajti psi in mačke lahko dolgoverižne omega-3 maščobne kisline (EPA) dobijo le iz živalskih virov (ribe, morski viri), iz rastlinskih virov pa jih ne morejo izkoristiti v zadostni meri (laneno olje, oljčno olje itn.). Pomembnost omega-3 maščobnih kislin dokazuje tudi določba FDA2, da morajo proizvajalci do konca leta 2016 na svojih deklaracijah prikazati ne le količino omega-3 in omega-6 maščobnih kislin, temveč tudi vsebnost EPA, ki jih pasji organizem dejansko lahko izkoristi. Zato bi želeli posebej opozoriti, da bi bilo za naše ljubljence hudo škodljivo, če bi se skušali izogniti ribam v prehrani psov in mačk kot namiguje Clean Label.

Po pregledu objavljenih rezultatov se je pojavilo mnogo nejasnosti. Prva je, po kakšnem ključu so bili izbrani izdelki za raziskavo saj zagotovo ne gre za najbolje prodajane izdelke in blagovne znamke, ne na svetovnem, ne na ameriškem trgu. Prav tako vedno bolj postaja očitno, da prav teh v testu ni - najbolje prodajanih blagovnih znamk v lasti velikih korporacij. Prav tako so umaknili ime znanstvenika (John Tegzes), ki naj bi analiziral rezultate, saj ni nevtralen strokovnjak, ampak je delal za industrijo proizvodnje pasje hrane. Z njihovih strani pa redno brišejo vse komentarje dvomljivcev in pozive k javni razgrnitvi rezultatov raziskave. Največji dvomi pa se pojavljajo glede lastništva in financiranja organizacije Clean Label Project. Vedno glasnejše so domneve, da je lastnik organizacije tudi lastnik laboratorija, ki je testiral hrane, organizacija pa se financira tudi preko provizij s priporočili za nakup hrane preko povezav z njihove spletne strani. Zakaj bi organizacija, ki trdi, da ji je dobrobit hišnih ljubljencev najpomembnejša, priporočala nakup hran, ki jih ocenjuje kot nevarne?

Povzetek vsega skupaj je lahko le en in sicer, da če nekdo ne razkrije rezultatov raziskave, uporabljene metodologije, briše ocene, vprašanja, umakne ime "strokovnjaka", ki je podatke analiziral... Ostane od vsega skupaj le še veliko hrupa za nič, pa veliko vprašanje kdo je financiral to blatenje malih zasebnih proizvajalcev, ki se trudijo razviti kvalitetnejše izdelke.

Champion Petfoods verjame v svojih 25 let dela in razvoja receptur in proizvodnja v Kentuckyju, iz katere naj bi prihajali testirani izdelki (izdelki, ki so na voljo pri nas prihajajo iz Morinvilla v Kanadi) deluje po HACCP standardu in je FDA2 in SQF (Safe Quality Food) certificirana. Prav tako je prva od vseh proizvajalcev prejela nagrado Global Market Award od Global Food Safety Initiative, mednarodne organizacije za varno hrano, kar dokazuje, da Champion Petfoods skrbi za varnost svoje hrane bolj kot katerikoli drugi proizvajalec. Posledično je hrana redno in natančno testirana za hranilne vrednosti, težke kovine in ostale kontaminante iz okolja. Prav tako transparentno razkriva vse rezultate svojih testiranj in potrošniki lahko vedno dobijo odgovore na vsa svoja vprašanja. Lastniki hišnih ljubljencev lahko zato še naprej z zaupanjem posegajo po izdelkih Orijen in Acana.

1 National Research Council
2 US Food and Drug Administration
3 Association of American Feed Control Officials

Urška Dolenc, Naspletu d.o.o., Uradni distributer Champion Petfoods za Slovenijo