V 8 dneh brez premoženja

Pozor: Lažni upniki napadajo z e-izvršbami

rm
2. 2. 2017, 07.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Fantomski upniki vas lahko z nekaj iznajdljivosti in kančkom sreče v parih dneh spravijo na kant.

Profimedia
Gre za izjemno premišljen, a hkrati zelo preprost način goljufije.

Danes že pokojni dr. Božo Fakin in njegova hčerka dr. Alina Fakin sta od leta 2008 živela v Izraelu, v času odsotnosti pa sta imela še vedno prijavljeno stalno prebivališče v Ljubljani, in sicer v večstanovanjski vili, ki je v solasti več oseb, med njimi sta tudi Fakinova.

Praznični triki

S podobnimi triki fantomski upniki napadajo premoženje veljakov in podjetij med prazniki oziroma dopusti, ko vodilni pač ne berejo elektronskih sporočil tako redno kot sicer.

19. februarja 2010 pa je bil proti Božu in Alini Fakin s strani Jožeta Dimjaševića in danes prav tako že pokojnega Zlatka Krefta, s katerima Fakinova nikoli nista imela opravka, vložen predlog za elektronsko izvršbo nad njunim delom omenjene ljubljanske vile, in sicer zaradi domnevnih že davno zapadlih terjatev v skupnem znesku 200 tisoč evrov ...

Avtomatizirani sodni postopki

Sodišče je po prejemu predloga za izvršbo avtomatično izdalo sklep o dovolitvi izvršbe in ga poslalo domnevnima dolžnikoma na ljubljanski naslov, kjer pa ga v predvidenem osemdnevnem roku nista dvignila, saj sta bivala v Izraelu. Če bi v roku odgovorila, bi v zadevi na sodišču stekel pravdni postopek, kjer bi se razpravljalo o (ne)utemeljenosti terjatve, če pa dolžnik v roku ne vloži ugovora, postane sklep o izvršbi pravnomočen, izvršilni postopek pa teče dalje; v omenjenem primeru je bila za nepremičnino že razpisana javna dražba.

Fakinova torej sploh nista vedela za pošto, ki sta jo dobivala v nabiralnik, da imata na nepremičnini vpisano prisilno hipoteko in izvršbo, pa je zgolj slučajno v zemljiški knjigi videl njun sosed. Po sosedovem opozorilu sta kajpak takoj angažirala odvetnike, ki so uspeli s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje in ugovorom zoper oba sklepa o pritožbi, zadeva je nato romala na pravdo, kjer pa sta »upnika«, Dimjašević in Kreft, nenadoma odstopila od tožbenih zahtevkov.

Važna je forma, ne vsebina

8 dni

Dolžnik mora ugovor na sklep sodišča o dovolitvi izvršbe vložiti v osmih dneh, sicer ta postane pravnomočen, izvršilni postopek pa teče dalje.

»Gre za izjemno premišljen, a hkrati zelo preprost način goljufije, verjetno v kombinaciji s ponarejanjem poslovnih listin. Pri goljufiji take vrste storilec zlorabi sistem izvršbe na podlagi verodostojne listine, v konkretnem primeru najbrž menice, kjer lahko vsakdo v obrazec predloga za izvršbo vpiše karkoli in potem ta obrazec po elektronski pošti pošlje na sodišče, kjer pa ne preverjajo utemeljenosti terjatve in resničnosti podatkov. Sodišče po prejemu avtomatično izda sklep o dovolitvi izvršbe in ga pošlje dolžniku. In če dolžnik v roku osmih dni ne vloži ugovora, sklep postane pravnomočen, ko je sklep enkrat pravnomočen, pa na sodišču načeloma ni več dopustna diskusija o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti terjatve. Če bi v konkretnem primeru v izvršilnem postopku nekdo kupil to nepremičnino, bi po zakonu veljal za dobrovernega kupca, kar pomeni, da njegovega lastništva ne bi bilo mogoče izpodbiti po pravni poti. Na dražbi bi nepremičnino po mojem mnenju kupil kdo od sodelavcev lažnih upnikov,« je za Svet24 pojasnil odvetnik Marko Rajčevič Lah, ki je v imenu oškodovancev zoper Dimjaševića in Krefta spisal kazensko ovadbo zaradi goljufije, zadeva pa je na tožilstvu še vedno v fazi obtožbe.