Zaton dinastije

Dokončno slovo bratov Podobnik

lt
31. 8. 2016, 19.30
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Iz stranke SLS so izključili Marjana Podobnika. Uradni razlog je škodenje interesom stranke, neuradno naj bi se mimo volje stranke o sodelovanju pogovarjal s prvakom SDS. Vidnejši člani stranke že napovedujejo izstope.

sta
Brata Podobnik, nerazdružljiva nekoč in danes.

Stranka SLS po fizičnem obračunu med Podobnikom in Zidanškom

Bolj grobe od prijema za ramo so bile besede g. Podobnika, da mag. Zidanšek ni vreden, da vodi SLS, in da lahko kadarkoli, tudi sredi noči, zamenja kateregakoli predsednika SLS.

Izključitvi so v nekaj urah sledile napovedi izstopov. Izstop so napovedali nekdanji minister in vodja poslanskega kluba SLS Jakob Presečnik, nekdanji predsednik DZ Janez Podobnik in nekdanji poslanec Stanislav Brenčič. Presečnik je za medije dejal, da odločitve in celotnega postopka izključitve ne razume.

Medtem ko sedanji predsednik stranke Marko Zidanšek izključitev vidi kot priložnost za prenovo na desnici, Marjan Podobnik in njegovi podporniki pa kot začetek konca SLS. Janez Podobnik je tako dejal, da je izključitev njegovega brata kot nekdanjega predsednika stranke in enega od začetnikov moderne SLS nedostojna, v političnem smislu pa škodljiva in neargumentirana. Prihodnost SLS je primerjal z metaforo, da če drevesu porežeš pomembne korenine, se bo prej ali slej porušilo.

Kršil statut in se dogovarjal z Janšo

Marko Zidanšek je naredil križ čez Podobnikovo »delovanje iz ozadja«, kot so to opredelili v SLS.

Izključitev Marjana Podobnika je predlagal izvršilni odbor stranke, to so storili zaradi domnevnih kršitev strankinega statuta in kodeksa etičnega ravnanja. Kršil naj bi člene, ki govorijo o »obrekovanju najvidnejših predstavnikov SLS v medijih, nespoštovanju in kršenju sklepov najvišjih organov SLS in vplivu javnih nastopov članov na ugled stranke v javnosti«.

V stranki so izpostavili pisanje medijev, da naj bi se Podobnik s predsednikom SDS Janezom Janšo v zakulisju usklajeval pred in po volitvah v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) ter ga prosil za pomoč pri prevzemu KGZS za povečanje možnosti zmage Demosa 2.0 na prihodnjih parlamentarnih volitvah.

Kaj zdaj počne Marjan Podobnik?

Bobo
Težave v stranki je imel predvsem Marjan Podobnik, ki se očitno ni zavedel, da je njegov politični vpliv povsem skopnel.

Politični tandem, ki je bil nekoč pomemben igralec na slovenski desnici, se danes ukvarja predvsem z gospodarstvom. Marjan je ustanovitelj podjetja Martanel, ki se ukvarja s podjetniškim svetovanjem, storitvami in zastopanjem.  Kot je poročal Reporter je v zadnjih letih podjetje imelo od 26 do 38 tisočakov prihodkov, dobička na letni ravni pa med tisoč in dva tisoč evri. Posluje predvsem v Srbiji, kjer sklepa nepremičninske posle in posle s področja prehranskih zadev. Doma pa prek Martanela pomaga študentom in dijakom, ki se usmerjajo v trg doma pridelane hrane. Marjan vodi projekt kot zunanji sodelavec Visoke šole za upravljanje podeželja Grm iz Novega mesta. Direktor Centra Grm Novo mesto, pod katerega spada ta visoka šola, je nekdanji predsednik državnega zbora Tone Hrovat, vplivni član stranke SLS.

Arhiv Svet24
Marjan Podobnik z družino, ko je bil še viden politik.

Marjan je prav tako ustanovitelj Zavoda za varovanje naravne dediščine 25. junij, ki pa že dalj časa obstaja samo v imenu. Njihova spletna stran je bila nazadnje posodobljena ob dnevu državnosti leta 2014. Svoj čas so se ukvarjali predvsem z vprašanji slovensko-hrvaške meje. Član zavoda je tudi Joško Joras, ki ga je Marjan nekoč poskušal odrešiti hrvaških cvetličnih lončkov, s katerimi so mu južni sosedje zagradili dovoz do hiše, ki je potekal prek hrvaškega ozemlja.

Janez Podobnik uspešnejši

Arhiv Svet24
Z družino je v svojih političnih časih rad poziral tudi Janez Podobnik.

Precej bolje gre nekdanjemu zdravniku splošne medicine Janezu Podobniku. S svojo stroko se ne ukvarja že vse od osemdesetih let preteklega stoletja, ko je z osamosvojitvijo Slovenije zajadral v politiko. Po pisanju Reporterja je njegov trenutno najvidnejši projekt Mednarodni center za promocijo podjetij, v katerem Podobnik zaseda funkcijo izvršnega direktorja.

Mednarodna organizacija ima 18 članic iz Južne Amerike, Azije, Afrike in Evrope, vendar je po pisanju medijev svojo članarino redno poravnavala samo Slovenija. Sto tisoč evrov letne članarine je bil prevelik zalogaj za preostale članice, po dolgem prigovarjanju jo je po mnogih letih le poravnala Indija, je pred leti za medije pojasnil Podobnik.