Slovenija

Rejniško društvo opozarja na pomanjkanje strokovne pomoči za rejniške družine

STA/G.G.
20. 2. 2015, 18.15
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

V Rejniškem društvu Slovenije so prepričani, da bi rejniške družine potrebovale več strokovne pomoči. Zlasti so problem čakalne dobe za psihoterapevtsko pomoč otrokom v rejništvu, ki niso v kontinuirani obravnavi, so opozorili na današnji okrogli mizi v Lescah. Rejniki na Gorenjskem pa so povedali, da imajo v njihovi regiji s tem manj težav.

Thinkstock
Povsem drugače je na Gorenjskem, so na današnji okrogli mizi povedali rejniki, ki nimajo večjih težav s čakalnimi dobami. Prav bi jim sicer prišlo, da bi bila psihoterapevtska pomoč dosegljiva 24 ur na dan, dobrodošle bi bile tudi podporne skupine. Ni pa situacija kritična in rejniki ter otroci dobijo pomoč, ko jo potrebujejo tako na Jesenicah kot v Kranju.

Situacija po slovenskih regijah je zelo različna, ugotavljajo v Rejniškem društvu Slovenije, ki po vsej državi organizira okrogle mize na temo Otrok v rejništvu = otrok med dvema družinama. Njihov namen je opozarjanje na potrebe po psihoterapevtski pomoči otrokom v rejništvu. Kot je pojasnila Maksimiljana Mali, nekoč zaposlena na domžalskem centru za socialno delo, so razmere po državi večinoma slabe.

V večjem delu države imajo rejniki malo možnosti za strokovno-terapevtsko pomoč, problematični so dolga čakalna doba in oddaljenost. Soočajo se z neustrezno in nekontinuirano terapevtsko obravnavo, ki jim ni na voljo, ko bi jo najbolj potrebovali. Problem je tudi nepoznavanje rejniškega sistema s strani terapevtov, je povedala Malijeva.

Rejniki vsekakor potrebujejo pomoč v različnih težkih situacijah, ki se pojavljajo. Otrok, ki prihaja v rejništvo, je namreč vedno otrok s stiskami zaradi tega, kar se mu je dogajalo v biološki družini. Otrok doživlja velik stres, ko se seli iz biološke družine in se prilagaja novi družini. Pri otrocih se zaradi tega pojavljajo hiperaktivnost, motnje spanja, koncentracije in hranjenja, učne ter druge težave.

Podpredsednica Rejniškega društva Slovenije Tanja Ferlin, ki ima dolgoletne izkušnje z rejništvom in ima trenutno v rejništvu pet otrok, je pojasnila, da kljub urejenim stikom s starši in sodelovanju s centri za socialno delo opaža stisko pri otrocih, ki pogrešajo svoje starše in se bojijo zanje. Nekateri njihovi sovrstniki jih zasmehujejo in jih imajo za manjvredne.

"V bližini bi potrebovali strokovno pomoč psihoterapevta, ki bi nam svetoval in otokom blažil rane," je izpostavila Ferlinova in dodala, da imajo na severovzhodu Slovenije težave z dolgimi čakalnimi dobami in veliko oddaljenostjo do psihoterapevta, ki je na voljo v 70 kilometrov oddaljenem Mariboru. Otroci pa na obravnavo čakajo tudi do pol leta.