Slovenija

Ključna obrestna mera za evrsko območje ostaja pri 0,15 odstotka

STA
7. 8. 2014, 14.24
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55
Deli članek:

Svet Evropske centralne banke (ECB) danes pričakovano ni spremenil ključne obrestne mere za območje evra, ki tako ostaja na rekordno nizki ravni 0,15 odstotka. Tako se je odločil kljub nadaljnjemu padanju inflacije v državah z evrom. V Frankfurtu po mnenju analitikov čakajo na učinke junijskih odločitev.

Thinkstock
Poleg nespremenjene ključne obrestne mere ostaja tako nespremenjena tudi obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti, ki je pri minus 0,10 odstotka. Obrestna mera za mejno posojanje pa je še naprej pri 0,40 odstotka. Kljub temu da je inflacija daleč od srednjeročnega cilja ECB - to je letna inflacija malenkost pod dvema odstotkoma - in kljub vztrajnim opozorilom pred nevarnostjo deflacije na območju skupne valute, večina analitikov novih ukrepov osrednje denarne ustanove evrskega območja danes niti ni pričakovala.

Države območja evra so po prvih ocenah evropskega statističnega urada Eurostat julija na letni ravni zabeležile 0,4-odstotno inflacijo. Rast cen se je v primerjavi z junijem, ko je dosegla 0,5 odstotka, še nekoliko znižala in padla na najnižjo raven od oktobra 2009. Analitiki bodo zdaj pozorni na besede predsednika ECB Maria Draghija glede ocene trenutnih razmer v območju skupne valute in na njegove namige glede morebitnih dodatnih ukrepov centralne banke.

Nemalo analitikov namreč meni, da bi morala ECB v luči nizke inflacije in povečane negotovosti na trgu spet poseči po svoji škatli z orodjem. Svet ECB je junija sprejel niz dodatnih ukrepov, tudi nekonvencionalnih, v boju proti deflacijskim tveganjem in v prizadevanjih za spodbuditev gospodarske dejavnosti. Med temi so najpomembnejše nove ciljno usmerjene dolgoročne operacije refinanciranja bank, ki pa bodo temeljile na pogoju, da bodo banke sredstva prenesle v realno gospodarstvo. V prihodnjih mesecih bo vidno, kako bodo ti ukrepi učinkovali.

Na zalogi ima ECB še program odkupov finančnih instrumentov, zavarovanih s premoženjem. Ta bi temeljil na odkupovanju nezapletenih instrumentov na podlagi posojil, s čimer bi banke prišle do dodatnih sredstev za financiranje gospodarstva.