Slovenija

Reformna vlada?

Simon Rosc
6. 8. 2014, 16.45
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55
Deli članek:

Ta teden se nadaljujejo najbolj vroči pogovori v državi ta hip, ki bodo bolj ali manj zapečatili usodo Slovenk in Slovencev za leta naslednje vlade. Svoje zahteve so kot prvi izpostavili v NSi, so pa svoje pripombe posredovale tudi druge pogajalke za vstop v koalicijo, SD, Desus in ZaAB.

Mediaspeed

NSi je strankama SD in Desus že ponudila nekaj cukrčkov.

»Zavedam se, da nas čakajo še dolga in težka pogajanja,« je bila izjava Mira Cerarja na petkovi konstitutivni seji državnega zbora, ki je nakazala visoke zahteve morebitnih koalicijskih partneric. Da so vse stranke, ki so osnutek Cerarjeve koalicijske pogodbe prejele, z njo popolnoma nezadovoljne, so dale same jasno vedeti.

Prav zato so vse pljunile v dlani ter pripravile obsežne popravke tega 50 strani dolgega osnutka in svoje zahteve. Samo Nova Slovenija je s svojimi pripombami in dodatki dokument podaljšala za kar 20 strani, vanj pa zapisala predvsem konkretne reforme, ukrepe in rešitve, ki jih predlagajo za ponovno oživitev gospodarstva, spodbuditev trga dela, ureditve zdravstva in druge po mnenju NSi nujno potrebne zadeve za boljši jutri. NSi zaradi najboljšega gospodarskega programa ne bo odstopala od svojih zahtev na tem področju, tukaj pa nastopi velik problem.

KMA

Na tem mestu trčita gospodarska programa NSi in SD, ki si povsem nasprotujeta. Prvo veliko nasprotje je uvedba socialne kapice, ki pomeni omejitev plačila prispevkov na plače nad neko vrednostjo plače. S tem bi lahko bili tisti z višjimi plačami plačani še bolje, saj država ne bi vzela tistega presežnega dela prispevkov. Z višjimi plačami bi tako v državi zadržali pomembne kadre, ki sicer odhajajo v tujino.

Takšno omejitev poznajo po skoraj vseh državah Evropske unije, tudi denimo v Avstriji. SD pa temu nasprotuje s parolami, da bomo s tem omogočili, da bodo tisti z višjimi dohodki imeli le še več denarja, medtem ko bodo trpeli tisti z nižjimi dohodki. Sicer drži, da je področje sociale v koalicijski pogodbi bolj malo razdelano, a je res tudi, da ne predvideva nekih večjih zakonodajnih sprememb na tem področju.

Nikola Miljković

Je pa NSi že stopila korak naprej k programu stranke SD, s tem ko so privolili v nadaljnjo strateško premišljeno prodajo državnih podjetij, s čemer bi tudi polnili luknje v državnem proračunu. Poleg socialne kapice in privatizacije pa je NSi pripravila še druge ukrepe, na primer polovično plačevanje prispevkov zaposlenih za določen čas za obdobje prvega leta zaposlitve, predvideli so ostro kaznovanje zaradi neplačevanja socialnih prispevkov, znižanje DDV za dve odstotni točki, znižanje davka od dohodka pravnih oseb s 17 na 15 odstotkov, odpuščanje brez odpovednega roka, ob izplačilu odpravnine v višini treh mesečnih plač, namesto ukinitve dodatnega zdravstvenega zavarovanja bi uvedli konkurenco pri osnovnem zavarovanju, izpostavili bi sistem skupnega naročanja za celoten zdravstveni sistem, lotili pa bi se tudi koncesionarskega sistema lekarniške dejavnosti, ki bi ga ukinili. Sladek piškot pa so z dopolnitvami ponudili tudi stranki Desus, s tem ko so zapisali, da bodo imeli vsi starejši od 70 let, ki so brez dohodkov, 200 evrov mesečne podpore.

Če bi se torej ta program zapisal tudi v kasnejšo pravo koalicijsko pogodbo, bi Slovenija s tem dobila zagotovitev, da bodo v prihodnjih letih izvedene davčna, pokojninska in zdravstvena reforma, hkrati pa še reforma trga dela in sodstva. Ali bodo stranke našle skupni jezik ali ne, je še prezgodaj govoriti, vsekakor pa niso spodbudne Erjavčeve besede, da stranka ne more podpreti socialne kapice, niti ne drugih ideoloških zahtev, a po drugi strani pričakuje, da bodo druge stranke sprejele 40 milijonov evrov težak regres upokojencev, ki ga zahteva Desus. Kot je dejala Novakova, se bodo stranke pač morale zavedati, da se pri pogajanjih ne bo nihče mogel držati svojega programa od črke do črke.