Slovenija

Vodilni svetovni strokovnjaki za kite so se zbrali na Bledu

STA
12. 5. 2014, 14.32
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

Strokovnjaki iz vsega sveta, ki sodelujejo v znanstvenem odboru Mednarodne komisije za kitolov (IWC), so se danes zbrali na Bledu, kjer bodo dva tedna razpravljali o aktualnih temah s področja kitolova in ohranjanja biodiverzitete. Okoli 200 znanstvenikov naj bi pripravilo konkretne nasvete komisiji, ki bo jeseni prav tako zasedala v Sloveniji.

bled.si

Kot je pred začetkom srečanja novinarjem pojasnil izvršni sekretar IWC Simon Brockington, bo okoli 200 vodilnih svetovnih znanstvenikov o kitih razpravljajo o širokem spektru tem, od statusa posameznih populacij kitov, prek ukrepov, ki vplivajo na njihovo zdravje, do varnostnih postopkov pri kitolovu.
Kitolov je tema, pri kateri se strokovnjaki in države delijo na dva pola. Slovenija, ki je članica IWC od leta 2006, se postavlja ob bok državam, kot so Nova Zelandija, Avstralija, Velika Britanija in ZDA, ki ne podpirajo komercialnega in znanstvenega kitolova ter si načeloma prizadevajo za njuno ukinitev, je povedal Tilen Genov z Univerze na Primorskem, ki se kot znanstvenik udeležuje blejskega srečanja.
Andreja Jerina, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki skupaj z ministrstvom za zunanje zadeve gosti srečanje, je pojasnila, da Slovenija na tem področju zastopa stališča, ki se sprejmejo v okviru EU. Slovenija tako zagovarja ohranjanje biodiverzitete.
Na samem področju ohranjanja kitov Slovenija sicer nima takšnega interesa, saj le sem ter tja kakšen kit zaide v slovensko morje, vsekakor pa se tudi to vprašanje dotika svetovne biotske raznovrstnosti, ki jo je Slovenija vedno aktivno zagovarjala, je izpostavila državna sekretarka na ministrstvu za zunanje zadeve Dragoljuba Benčina.
Kot je povedala Benčina, je pomembno, da se tudi tovrstni dogodki, kot je zasedanje odbora IWC, odvijajo v Sloveniji, saj prispevajo k osveščenosti in prepoznavnosti prizadevanj Slovenije. Še večji dogodek bo septembra, ko se bo v Portorožu mudilo okoli 500 udeležencev zasedanja IWC. Med vladnimi delegacijami 88 držav članic komisije bodo prisotni tudi pristojni ministri.
Znanstveni odbor bo pred tem na Bledu pripravil svoje nasvete in predloge za septembrsko zasedanje komisije. Ta je bila ustanovljena leta 1946 za izvajanje Mednarodne konvencije o ureditvi kitolova in se je v začetku ukvarjala s kvotami za kitolov, v zadnjih desetletjih pa se ukvarja tudi z varstvom kitov in delfinov.
"Namen blejskega srečanja je pregledati nove podatke in druge novosti na številnih področjih, za katera bodo znanstveniki dali svoje predloge," je povedal Brockington, ki od znanstvenikov pričakuje vrsto predlogov, kako stvari peljati naprej. Naloga komisije pa je, da sprejme stališča vseh držav in nasvete odbora ter najde rešitve, ki so čim bolj sprejemljive za čim več ljudi.
Tem je zelo veliko, zato se z njimi ukvarjajo posamezni pododbori. Z vidika ohranjanja biodiverzitete sta na primer posebej problematična lov na male kite in delfine ter naključni ulov v ribiške mreže, je pojasnil Genov in dodal, da se tudi s tem problemom ukvarja eden izmed pododborov, a ga vse države ne upoštevajo.
Kot je povedal, je daleč najbolj ogrožena ena vrsta malih kitov v Kalifornijskem zalivu, ki se jih načrtno ne lovi, a so pogosto žrtve ribiških mrež. Teh kitov je le še med 200 in 300 in če se ne bo hitro kaj spremenilo, je to naslednja vrsta na poti k izumrtju, je opozoril Genov. Brockington pa je poudaril, da se posvečajo iskanju načinov, kako kite varno spraviti iz mrež, v prihodnje pa bo osrednja naloga najti metode, da bi zapletanje preprečili.
Druge velike vrste kitov niso zelo ogrožene, z izjemno severnoatlantskih gladkih kitov, ki jih je le še okrog 350 in živijo predvsem ob kanadski in ameriški obali. Tiste vrste kitov, ki se jih lovi, medtem globalno gledano niso ogrožene, lahko pa so ogrožene posamezne populacije v različnih delih sveta.
Delo komisije je, da skrbi, da se kite lovi trajnostno in se ne povzroči izumrtja posameznih populacij ali celo vrst. Za zaščito populacije kitov, ki so ogrožene zaradi lova v preteklem ali polpreteklem času, pa komisija sprejema stroge ukrepe za zagotavljanje njihovega okrevanja.