Trdnost slovenskih bank?

Padla švicarska bančna trdnjava, zatresel se je ves finančni svet

Žiga Kariž
21. 3. 2023, 06.06
Deli članek:

Potem ko sta v Ameriki zaprli vrata dve banki, je padla še druga največja švicarska banka, katere delovanje vpliva na finance vsega sveta. Kaj to pomeni za slovenske banke?

Profimedia
Credit Suisse je bila druga največja banka v Švici.

Banka Credit Suisse ni (bila) le ena najuglednejših svetovnih bank in druga največja banka v Švici, temveč ena od 30 svetovnih bank, ki jih je Odbor za finančno stabilnost (FSB) prepoznal kot globalno sistemsko banko. To pomeni, da je izjemno pomembna za globalni bančni sistem in lahko njen propad vpliva na dogajanje po celotnem svetu. Dolgoletni švicarski ponos bančništva je slabo posloval že več let, večkrat so se morali zagovarjati tudi zaradi kršenja zakonov, nespoštovanja bančnih pravil, pranja denarja in davčnih utaj.

Temna plat bančništva

Leta 2014 je banka Credit Suisse na sodišču v New Yorku priznala krivdo, ker je nekaterim strankam iz ZDA omogočila, da so se izognile plačilu davka. Zaradi tega so morali plačati globo v višini 2,6 milijarde dolarjev. Banka je bila tudi garant pri vstopu kitajskega podjetja Luckin Coffee na borzo Nasdaq. Ko se je kasneje izkazalo, da so Kitajci umetno napihnili podatke o prodaji, so podjetje umaknili z borze, bankin ugled pa je močno padel. Leta 2020 so se zapletli v vohunski škandal, zaradi katerega je moral odstopiti takratni predsednik upravnega odbora Tidjane Thiam. Leta 2021 je banka izgubila pet milijard evrov ob propadu sklada ameriškega tveganega kapitala Archegos Capital, ob tem pa je neodvisna preiskava pokazala, da je prav švicarska banka skladu dovolila, da je sprejemal katastrofične odločitve. Po vseh teh polomih so se leta 2022 na socialnih medijih začele pojavljati špekulacije, da je banka pred propadom, zato so vlagatelji z banke dvignili na milijarde evrov in pot v dokončni propad je bila tlakovana.

Reševanje bančne lupine

Nekoč ponos trdnosti bančnega sistema so reševali z injekcijami kapitala ter menjavami vodstva in do sredine prejšnjega tedna je še kazalo, da se bo kar 167 let stara banka morda le še enkrat izvlekla. Že pred nekaj meseci so svoje poslovanje uspeli zakrpati z vložkom Savdske nacionalne banke. Ker se stanje ni popravilo, so Švicarji upali na ponovni vložek, a so jim bančniki z Arabskega polotoka sporočili, da zapirajo pipico, čeprav so vedeli, da bodo s tem tudi sami izgubili zajeten kup denarja. Vrednost delnic banke je nato padla za več kot 30 odstotkov. Zelo hitro se je odzvala Švicarska nacionalna banka in ponudila rešilno bilko v obliki 50 milijard evrov vrednega posojila, a tudi to ni ustavilo padanja vrednosti delnic.

Končna rešitev

V reševanje se je nato vključila švicarska konkurenčna banka UBS in objavila namero za prevzem Credit Suisse. Sprva so ponudili milijardo evrov, ki so jo na potapljajoči banki zavrnili, po vikendu napornih pogajanj pa sta se banki dogovorili, da jo bo UBS prevzela za provizijo pri združitvi v višini treh milijard švicarskih frankov, pri čemer bodo delničarji Credit Suisse prejeli eno delnico UBS za 22,48 delnice Credit Suisse. »Glede na nedavne izredne okoliščine brez primere napovedana združitev predstavlja najboljši možni izid,« je ob tem dejal predsednik uprave Credit Suisse Axel Lehmann.  

Nejeverni vlagatelji

Kljub temu, da so včeraj skorajda vsi pomembni igralci na svetovnem finančnem trgu zatrjevali, da je bančni sistem s to potezo rešen, so delnice bank po vsem svetu včeraj še naprej izgubljale vrednost. Indeks za evropski bančni sektor Stoxx Europe 600 se je v jutranjem trgovanju znižal za več kot pet odstotkov, pri čemer sta francoska velikana BNP Paribas in Societe Generale padla za približno sedem odstotkov, nemška Deutsche Bank za več kot devet odstotkov, britanska Standard Chartered pa za skoraj pet odstotkov. Če se propad ameriške banke SVB pri nas ni poznal, pa je tokrat padla tudi vrednost delnic NLB. Od torka so izgubile 4,25 odstotka vrednosti.

V Sloveniji banke dovolj trdne in likvidne

STA
Banka Slovenije zagotavlja, da so naše banke dovolj trdne in likvidne, da lahko nemoteno poslujejo.

A kljub temu, da že nekaj dni padajo vrednosti praktično vseh evropskih bank, pristojni zatrjujejo, da ni razloga za paniko. Na Banki Slovenije so nam pojasnili, da je bančni sektor evrskega območja odporen, z močnim kapitalskim in likvidnostnim položajem. »Prav tako je nabor instrumentov denarne politike ECB dovolj obsežen, da v primeru, če bi bilo potrebno, zagotovi likvidnostno podporo finančnemu sistemu in ohrani nemoteno transmisijo denarne politike,« so še zapisali v odgovoru, ki so ga poslali na naša vprašanja, ali lahko pričakujemo kakšne ukrepe. Dodali so, da tako slovenski kot evropski bančni sistem posluje stabilno in da njegova likvidnost ostaja visoka.

Pomirjujoče besede

Potem ko so delnice bančnega sektorja včeraj zjutraj izgubile nekaj vrednosti, pa so izjave najvišjih bančnih uslužbencev le uspele umiriti dogajanje. Predsednica ECB Christine Lagarde je že v nedeljo povedala popolnoma enako, kot so nam včeraj sporočili iz Banke Slovenije. Tudi predsednik ameriške centralne banke Jerome Powell je zatrdil, da je kapitalski in likvidnostni položaj ameriškega bančnega sistema močan, ameriški finančni sistem pa je odporen. Guverner francoske centralne banke Francois Villeroy de Galhau je včeraj dejal, da Credit Suisse in bančna nestabilnost v ZDA ne zadevata evropskih bank. Zatrdil je, da so francoske banke zelo trdne in poslujejo brez težav. Podobno so poudarili v britanski centralni banki: da britanski bančni sistem ostaja varen, trden in dobro kapitaliziran.

Ponovna pot navzgor

Pomirjujoče besede so obrnile dogajanje na svetovnih trgih. Delnice banke UBS so po padcu čez dan močno pridobile na vrednosti in celo presegle ceno, ki so jo imele pred prevzemom konkurenčne banke. Tudi ostale globalne sistemske finančne institucije, kot so Goldman Sachs, Morgan Stanley, BNP Paribas, Unicredit in Societe Generale, so ponovno zrasle.