Črna kronika

Policija urednika Anžeta Voh Boštica sumi storitve kaznivega dejanja

Erika Repovž
12. 4. 2016, 08.23
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Urednik medija podcrto.si Anže Voh Boštic je osumljen storitve kaznivega dejanja obrekovanja.

Mankica Kranjec
Po mnenju Anžeta Voh Boštica so v luči dejstva, da je informacijski pooblaščenec odkril sistematično kršenje, pogovori na policiji brezpredmetni.

Kaznivo dejanje naj bi storil z objavo članka z naslovom: Policiji stvari ušle iz rok: spet neustavno pridobivajo podatke o bralcih spletnih portalov.

Anže Voh Boštic je obrekovanja osumljen zaradi sledečega zapisa:
»Na podlagi 148. člena zakona o kazenskem postopku in 115. člena zakona o nalogah in pooblastilih policije vas naprošamo, da nam pošljete vse podatke, s katerimi razpolagate, o uporabniškem imenu [uporabniško ime smo zaradi varovanja zasebnosti komentatorja zabrisali], ki je na forumu Financ komentiral objave od dne 9. 2. 2015 do 11. 2. 2015,« je zahteva policistke Anje Vajda, ki so jo na časniku Finance dobili 2. novembra letos. A takšno zbiranje podatkov na podlagi volje posameznega policista prepoveduje ustava. Ta namreč v 37. členu zagotavlja tajnost pisem in drugih občil, policija pa lahko do podatkov o bralcih portalov po ustavi dostopa le z odločbo sodišča.

"Obrekovanje naj bi po pojasnilu policije nastalo zato, ker je iz zapisa v članku moč sklepati, da je policistka s podano zahtevo ravnala nezakonito, čeprav po mnenju policije zahteva ni bila nezakonita. Po mnenju policije je bil Anže Voh Boštic »s strani policije pisno obveščen, da sme Policija podatke o uporabnikih zahtevati že na podlagi pisnega zahtevka
." Ker pa je kljub temu zapisal, da je bila zahteva policije nezakonita, je s tem domnevno obrekoval policistko Anjo Vajda.

Anže Voh Boštic je trditev, da je bila zahteva policije nezakonita, zapisal, ker je pred objavo članka od informacijskega pooblaščenca pridobil odgovor, da policijska pojasnila zakonitosti pridobivanja podatkov o bralcih portalov ne držijo in da bi policija za pridobitev podatkov potrebovala odredbo sodišča. Tako pojasnilo policije kot odgovor informacijskega pooblaščenca sta sicer citirana oziroma povzeta v objavljenem članku.

Pooblaščenec je že sprožil nadzor policije

Na podlagi objavljenega članka je informacijski pooblaščenec konec lanskega leta sprožil nadzor nad delovanjem policije in tako kot že leta 2013 odkril sistematično zbiranje podatkov bralcev oziroma komentatorjev in naročnikov malih oglasov na spletnih portalih mimo sodne odredbe, kar je nezakonito in neustavno.

Kot nam je pojasnil Voh Boštic, so v luči dejstva, da je informacijski pooblaščenec odkril sistematično kršenje, po njegovem mnenju pogovori na policiji 20. aprila brezpredmetni.