Ivan Radan je povedal, da je bolnikom, ki so umirali, dajal morfij, in sicer ali zaradi bolečin ali zaradi dušenja. Ob tem trdi, da se je držal priporočenih odmerkov v skladu z evropskimi smernicami intenzivne medicine iz leta 2009.
Radan je že ob začetku sojenja dejal, da bo zagovor na obtožbe o umorih podal ob navzočnosti avstrijskega izvedenca Wolfganga Krölla, saj da želi strokovno pojasnjevati in ne laično. Prav laično tolmačenje in nerazumevanje stroke so ga po njegovih besedah pripeljali v ta položaj. "Do danes so moje odločitve ocenjevali psevdostrokovnjaki," je opozoril.
Šlo je za bolnike, kjer je konzilij odločil, da opustijo intenzivno zdravljenje. Ob odločitvi za opustitev intenzivnega zdravljenja bolnika začnejo tudi pripravljati, da ga odvajajo od umetne podpore dihanja, torej da začne sam dihati.
Ti bolniki so imeli ob odvajanju od umetne podpore težave pri dihanju oz. so se dušili, zato se je odločil, da jim da morfij. V enem primeru, kjer morfij ni bil učinkovit, pa se je odločil za propofol.
"Insinuacije o tem, da morfij ni bil potreben, in špekulacije, koliko morfija je dovolj, so nesmiselne in nestrokovne," je danes dejal Radan. Dodal je, da je zdravila odmerjal v skladu z evropskimi smernicami in priporočili o dobri paliativni oskrbi.
Potrdil je, da so bili določeni vnosi zdravil v medicinsko dokumentacijo bolnikov res nenatančni in pomanjkljivi. A to se je po njegovih besedah zgodilo zaradi pomanjkanja osebja. "Včasih ni bilo časa za natančno opisovanje vseh podrobnosti in je bilo veliko bolj pomembno, da smo bili pazljivi in dosledni pri optimalnem zdravljenju," je dejal.
Želel je opozoriti na pomanjkanje komunikacije na oddelku
Ponovil je, da se je za dogodek z morfijem odločil, ker je želel opozoriti na pomanjkanje komunikacije na oddelku, pogostega kršenja etično-medicinskih načel ob umiranju bolnikov ter zaradi stiske, ko so selili hudo bolne, umirajoče bolnike na navadne oddelke.
Opozoril je tudi, da je veliko študij potrdilo, da morfij in opijati ne povzročajo predčasne smrti in ne vplivajo na preživetje ter ne skrajšujejo življenja po odtegnitvi aparata za dihanje, kvečjemu obratno. Nekatere študije celo govorijo, da podaljšujejo ta čas preživetja, je dejal.
Pri lajšanju bolečin in težkega dihanja pri paliativni oskrbi pa po Radanovih besedah ni nobenih dokazov, da bi doze sistemskih opiatov povzročile prenehanje dihanja. Zato v deželah, kjer je evtanazija legalizirana, tem bolnikom na dajo morfija, je poudaril.
