Tako imenovani moped avtomobili so nastali, ko so se začela razvijati velika mesta. Bili so neke vrste izhod v nuji, kot je bilo na primer po drugi svetovni vojni, ko je bilo materiala malo, denarja pa še manj. Varčni, ravno pravšnji za ozke ulice, so bili eden od načinov, kako motorizirati Evropo. BMW isetta ali Messewrschmittov KR sta bila lepa primera, bolj pogosti so sodobnejši mikroavtomobili postajali od sredine sedemdesetih in osemdesetih let. Prav zares iz sence »običajnih« avtomobilov niso nikoli stopili, vedno so bili porinjeni na eksotični rob avtomobilizma. A bili so tudi zelo trdoživi, zato jih sodobni promet pozna tudi danes, nov razcvet pa bi lahko zdaj doživeli z elektrifikacijo pogona, saj se mnogi večji in manjši proizvajalci vse bolj ozirajo proti takim zasnovam mobilnosti.
Mali avtomobili, mikroavtomobili, moped avti, miniavti, brezizpitni avti in še drugače imenujejo avtomobile z uradnim imenom lahko štirikolo. Vsa ta vozila spadajo v kategorijo L6. V Sloveniji poznamo v glavnem znamke Microcar, Ligier, Aixam, Chatenet in JDM, ki jih izdelujejo v Franciji, iz Italije prihajajo znamke Casalini, Bellier, Piaggio. Po novem sem spada tudi znamka Citroen in še bi lahko naštevali.
Značilnost teh vozilc je, da jih lahko vozijo vozniki, ki imajo opravljen izpit za skuter kategorije AM. "Omejitev hitrosti pri teh avtomobilih je 50 kilometrov na uro, težki so od 350 do 380 kilogramov ter izdelani iz aluminija in umetnih materialov. Motorji so večinoma dvovaljni dizelski z močjo štiri kilovate in delovnimi prostorninami od 400 do 523 kubičnih centimetrov. Pogonski motorji so različnih znamk, veljajo pa za vzdržljive, nekatere naše stranke imajo vozila, ki imajo prevoženih krepko čez 250 tisoč kilometrov," pravijo pri Avto Tacer.
Po izkušnjah prodajalcev so kupci teh vozil starši srednješolskih otrok, ki so malce oddaljeni od glavnih cest. Otroci se tako lahko sami vozijo v šolo in na različne treninge ali druge dejavnosti. Avtomobili so torej lahko zanimivi tudi za ljudi, ki jim na primer odvzamejo vozniški izpit B-kategorije, v času pridobitve drugega se tako lahko vozijo naprej. Največ kupcev teh vozil prihaja vseeno iz starejših generacij, ti vozniki so imeli vozniški izpit le za moped. To so kupci, ki jim mikroavtomobili ogromno pomenijo, saj gredo dobesedno z dežja po streho.
Torej veljajo za neke vrste pokrite štirikolesne mopede, ki nudijo določeno zaščito pred vremenom, so okretni, ne zasedejo veliko prostora, a se morajo vseeno znajti v vsakdanjem prometu, kjer prevladujejo večji in tudi varnejši avtomobili. Zato imajo seveda svoje prednosti in slabosti, ki jih dobro pozna tudi Andrej Krnc iz podjetja Pima-Inter iz Ljubljane: "Moped avti so namenjeni tistim, ki nimajo izpita za avtomobil, zato bi jih morali prej primerjati z mopedi, in ne avtomobili. V primerjavi z mopedom imajo vozila veliko prednosti, predvsem v varnosti, udobju in uporabnosti. Kot slabost bi mogoče izpostavili dizelske motorje, ki imajo zaradi svoje zasnove, torej dveh valjev, zvok bolj podobnem delovnemu stroju kot pa klasičnemu avtomobilu."
Na cesti jih pri nas ni veliko, tudi v prometnih nesrečah večinoma niso udeleženi, na policiji so povedali, da ne beležijo večjih težav s temi vozili in nimajo podatkov, da bi bila tovrstna vozila večkrat udeležena v prometnih nesrečah ali bi bile posledice bistveno hujše.
Andrej Krnc ima seveda svoje videnje problematike varnosti teh malih avtomobilov. Danes večina proizvajalcev uporablja varnostne kletke, še pred 15 leti pa so nekateri proizvajalci imeli samo šasijo iz pohištvenih cevi in školjko iz poliestra. "Tako podjetje Aixam že od leta 1998 uporablja v vseh svojih vozilih varnostno kletko. Ta tovarna je prva začela preizkušati varnost vozil s preizkusnimi trčenji, čeprav to sploh ni bilo obvezno. Treba se je zavedati, da vozila zaradi zakonskih zahtev zaradi teže ne morejo biti tako varna kot klasični avtomobili, saj so omejena pri pasivni varnosti, a če imate samo izpit za moped AM, so to najbolj varna vozila, ki jih lahko vozite z omenjenim izpitom."
Ta vozila pa imajo vseeno prodajni potencial po vsem svetu, posebej v gosto naseljenih mestih, zato se odgovorni trudijo, da se tudi za ta vozila postavijo osnovni varnostni standardi, predvsem pa se morajo kupci zavedati, da so bolj izpostavljeni v primerjavi z vozniki podobno velikih klasičnih avtomobilov.
Odnos slovenskih voznikov je sicer do teh vozil v glavnem precej strpen. "A imamo tudi voznike, ki bi moped avte prepovedali. Malokdo se zaveda, da bo lahko sam že jutri postal uporabnik moped avtov, zaradi starosti ali zdravja. Za moped avto niso tako stroge zahteve pri zdravniškem pregledu, saj s svojo končno hitrostjo 45 km/h in dejstvom, da ne smejo na avtoceste, predstavljajo manjše tveganje za varnost v prometu kot klasični avtomobili," pravi Andrej Krnc.
Pri nas le omejena uporaba
In seveda kupce zanima tudi cena, ki se vrti nekje od 11 tisoč evrov dalje. Po zagotovilih prodajalcev je vozilo na začetku sicer malo dražje od ostalih vozil, a je cenejše pri zavarovanju, tehničnih pregledih, saj je kategorija ista kot pri mopedu. "Prav tako ni cestnine, poraba je okoli dva litra dizla na sto kilometrov, imajo brezstopenjski menjalnik, vse to pa prinese določene prednosti,« pravi eden od prodajalcev. Seveda v skladu z novimi trendi na primer znamka Aixam ponuja tudi električno različico avtomobila.
