Noah Centineo in Stassie Karanikolaou sta začela hoditi konec leta 2020. Njuna ljubezen se je rodila iz prijateljstva, saj sta se, preden sta postala ljubimca, veliko družila s skupnimi prijatelji. Ko je med njima preskočila iskrica, tega nista obešala na veliki zvon, zato ne preseneča, da se je razvilo kar nekaj divjih ugibanj o njuni zvezi, med drugim tudi, da sta se celo poročila. Seveda nič od tega ni držalo, sta se pa na premieri filma Črni Adam oktobra lani vendarle pojavila na rdeči preprogi kot par. 25-letna Stassie je sicer po poklicu model, drugače pa ognjevita vplivnica, ki svoje sledilce na družbenih omrežjih vznemirja z vročimi fotografijami. Ali je vznemirila tudi Noaha, ki je pred njo dve leti hodil z igralko Angelino Appel, sicer ne vemo. Je pa z novinarji delil poglobljeno razmišljanje o razmerjih, ko je dejal: »Najpomembnejša stvar v odnosu je iskrenost. Samo bodite odkriti glede tega, kaj ste. Če niste za monogamijo, se pogovorite z osebo in recite: 'Hej, samo da veš, res se imava dobro, samo vedi, da ne poskušam biti tvoj fant in dekle oziroma se nočem vezati. Če ti to ustreza, super, če ne, bodiva samo prijatelja.' V takem primeru ne bo nihče prizadet. Sam sem sicer bolj za monogamijo, zato to tudi na glas povem.«
Dobre zveze
Noah se je rodil na Floridi 9. maja 1996. V Miamiju je odraščal s starejšo sestro Taylor v družini filmskega producenta Gregoryja Vincenta Centinea, tako da mu je bil svet igre blizu. Zato ni čudno, da se je že zelo zgodaj v otroštvu odločil, da želi postati igralec. Sicer ga je med šolanjem prijelo, da bi igral tudi ameriški nogomet, a na koncu je zmagala igra. »Šport mi je bil vedno blizu. Starši so me, ker sem bil zelo živahen otrok, vpisali v vse mogoče športne dejavnosti, samo da so imeli mir pred menoj. V nogometu nisem bil slab, morda bi se lahko z njim celo preživljal. A hkrati me je ves čas vleklo v igralski svet. Že kot otrok sem zelo užival v družbi očetovih igralskih kolegov. Ure in ure bi lahko poslušal njihove zgodbice, če me ne bi poslali ven brcat žoge,« se mladenič rad spominja otroštva.
Njegovo otroštvo se je nekako končalo pri 14 letih, ko je začel dobivati televizijske vloge. Sprva je dobil nekaj priložnosti za igro v produkcijah na Floridi, vključno z družinsko komedijo The Gold Retrievers in v Disneyjevi mladinski seriji Austin & Ally, potem pa se je leta 2012 preselil v Los Angeles, kjer je takoj naslednje leto dobil svojo prvo pomembno vlogo v seriji The Fosters. Serijo so snemali vse do leta 2018. Potem pa se je zgodilo, da je nekoliko prehitro podpisal pogodbo o sodelovanju pri neki novi seriji, do snemanja katere ni nikoli prišlo. Se je pa, ker je pri podpisu spregledal drobni tisk, zavezal, da se šest mesecev ne bo udeležil avdicije za noben drug projekt. Razočaran je skoraj dokončno opustil igranje, vendar si je premislil, ko je po izteku pogodbe dobil ne le eno, temveč kar dve uspešni vlogi, in sicer v romantični komediji To All the Boys I've Loved Before in Sierra Burges is a Loser. Z omenjenima filmoma je čez noč postal najstniški idol, pričakal pa je tudi številne manjše vloge v filmih, kot sta recimo Charliejevi angelčki iz leta 2019 in Črni Adam iz leta 2022.
Na pragu odraslosti
Prav tako pa je lani posnel svojo prvo pomembnejšo serijo Rekrut, v kateri upodablja mladega odvetnika Owna Hendricksa, ki najde prvo zaposlitev pri Cii. Po zaslugi serije Rekrut ga je iz najstniškega sveta izstrelilo v svet odraslih. »Končno. Končal sem srednjo šolo. Odraščamo, ljudje, to je fantastično! Navdušen sem,« je govoril, ko je izvedel, da je ena od glavnih vlog v seriji njegova. Pozneje pa je še povedal: »V vlogo sem se zaljubil takoj, ko sem prebral scenarij. Všeč sta mi Ownova vztrajnost in trma, da se, ko se spoprime s stisko, ne umakne. Scenarij gre v toliko različnih smeri, da vas ves čas drži v napetosti.«
Za vlogo je imel kar nekaj temeljitih priprav, med drugim tudi z uslužbenci Cie na njihovem sedežu. »Sedel sem s šestimi analitiki in šestimi odvetniki, ki sem jim postavil kup vprašanj in dobil zelo malo odgovorov. Zanimalo me je predvsem to, a ljudje vedo, kaj počnejo. Kaj mislijo, da počnejo? Za njih obstaja strogo ločevanje med poklicnim in zasebnim življenjem. Mnogi ljudje v njihovi bližini sploh nimajo pojma, da delajo za Cio. To me je od nekdaj fasciniralo.«
Je pa ugotovil, da imajo odvetniki in uslužbenci velik smisel za humor. »Morda ravno zato, ker imajo toliko skrivnosti, ki jih širša javnost ne pozna. Ali pa morda zato, ker so njihove službe visokooktanske. Ves čas obstaja pritisk, ki ga subtilno čutijo, vendar ga ne morejo opisati na glas. Zato se rešujejo s humorjem. A če dobro premislim, so se med našim srečanjem malo smejali oziroma se sploh niso smejali. Bili so zelo resni, a tudi zelo prijazni in gostoljubni.«
