Mnenja
Janin uvodnik: Vojna in mir
Vse moje otroštvo smo v šoli pisali spise o vietnamski vojni, pa smo imeli komaj kaj pojma, kje je to in kaj se tam v resnici dogaja.
Nevrotična gospodinja: Vloga kumare v porniču
Medtem ko sem vrtnarila, se je kompletna družina s sinom in koruzniškim zetom na čelu ukvarjala z nekakšnim televizijskim komunikatorjem, ki ga je bilo nujno treba zamenjati.
Ni mi vseeno: Zato, ker lahko
… je rekla Ksenija Benedetti, ko so jo vprašali, zakaj je ministrica Hovnik v New York peljala kar štiri sodelavke. Ker je lahko. In tudi na razpisu za dodeljevanje sredstev je ravnala po tem principu. Ker je lahko.
Navaden dan nenavadne mame: Samota
Te dni, ko tole pišem, sem sama doma. Janek je s prijatelji na morju. Mojca mi pošlje kakšno fotografijo ali pa posnetek večernega plesa v hotelu. Moj fant se drži strašno resno, ko se sučeta s prijateljico, vidim ga, da uživa.
Prostovoljno pred poroto: Zakaj čisto k meni?
'Ko sem bila v vodi, sem opazila, da je starejša gospa točno zraven moje brisače položila svojo brisačo,' je pojasnila Marjeta, ki jo zanima, zakaj nekateri to počnejo tudi v primerih, ko je dovolj prostega prostora.
Onkološka bolnica št. 6196: Narobe obrnjena
In tako zdaj jaham konja po imenu Blue. V resnici ne jaham, pravilneje bi bilo reči, da mahajam.
Janin uvodnik: Med novinarstvom in propagando
Kaj je neizmeren novinarski pogum?
Nevrotična gospodinja: Vrel čaj in kavkaške nogavice
Redko zbolim. Ali pa tega ne opazim. Obdobje s covidom sem preživela brez najmanjšega prehlada, zato sem toliko bolj penila, ko so nas zapirali v občine (do svoje najljubše trgovine prečim dve občinski meji) in smo morali na sprehodu po gozdu nositi masko.
Ni mi vseeno: Delaš za denar, za nič dobivaš plačo!
Parlameter je zaznal, da se domala nikoli ne oglaša in še redkeje glasuje. Ker ga pač ni!? Idealna služba. Delaš za denar, za nič pa dobivaš plačo. Danes je vse mogoče. Malo sprenevedanja, malo prikrivanja, in če nečesa nočemo videti, je, kot da tega ni.
Navaden dan nenavadne mame: Čas za (kratko) slovo
Še včeraj je bil prelep, sončen jesenski dan! Saj vem, da je še poletje, sploh pa ga ima veliko ljudi rado! Včasih kdo postane kar siten, če omenjam jesen.
Onkološka bolnica št. 6196: Kot feniks iz pepela
Čeprav mi ni najbolj jasno, kako naj bi mi terapija s konji pomagala, da se bom bolje počutila, se odpravim h gospodu Ediju in njegovi ženi, ki živita v Borovnici blizu Vrhnike.
Prostovoljno pred poroto: Vnučki ne smem brati pravljic
Bralka Janica je s podstrešja prinesla pravljice, ki jih je nekoč brala sinu, sedaj pa se je namenila, da bi jih prebirala vnukinji. A tu se je zapletlo, snaha ji je naredila celo pridigo, kako so te pravljice škodljive za otroke ...
Janin uvodnik: Avtobus za večnost
Upokojeni novinarji se vsako tretjo sredo v mesecu odpravimo na izlet po Sloveniji in zamejstvu. Ko smo bili aktivni, smo običajno drveli na službene poti in se kar se da hitro vrnili, za ogled kraja, kjer smo bili, ni bilo časa. Zdaj si ga vzamemo.
Nevrotična gospodinja: Kam z grozdjem?
Pomlad je bila hladna, poletje precej vroče in tudi precej deževno, vsi se pritožujejo nad letino, le pri nas so zelnate glave tako velike, da bi lahko sedela na njih.
Ni mi vseeno: Je danes in bo jutri
Pred dnevi sem v večerni pogovorni oddaji na HTV naletela na zanimivo pravno dilemo. Tako veliko, da je v pripravi zakon, ki jo bo rešil. Gre za vprašanje, komu po ločitvi pripadajo hišni ljubljenčki.
Navaden dan nenavadne mame: Utrinka
V tej najini skupnosti z Janekom smo že nekaj časa trije! Tretji je pravzaprav z nama že zelo dolgo, samo da si prej še ni uspel priboriti svojega mesta!
Onkološka bolnica št. 6196: Konji zdravijo, mar ne?
Pred nekaj meseci sem prejela nenavadno elektronsko pošto. Nekajkrat sem jo prebrala z začudenjem, potem se mi je orosilo oko.
Prostovoljno pred poroto: To je moja poroka!
Zdi se, da je bodoča tašča povsem prevzela vajeti in da se gladko požviža na to, kakšno poroko bi si želela ženin in nevesta.
Janin uvodnik: Le vkup, uboga gmajna
Pred dnevi sem se prvič v življenju potikala po krajih na slovenski in hrvaški strani, kjer je konec januarja pred 450 leti izbruhnil kmečki upor, eden izmed mnogih v tistih časih, vendar je prav ta z Matijo Gubcem na čelu prešel v legendo.
Ni mi vseeno: Izgorelost in denar
Zakaj moja generacija ni izgorevala, sedanja pa? Zato, ker takrat še nismo vedeli, da bi lahko!
Navaden dan nenavadne mame: Najini sopotniki
Ko sva se danes z Janekom vračala iz Tolmina, sva opazovala ovčke. Na travnikih ob cesti je bila pisana druščina belih, črnih in pisanih. Na modrem nebu pa same bele! Veter jih je počasi potiskal z Mangarta proti Polovniku. No, s čisto majčkeno domišljije so bile zgoraj na nebu res ovčke, pa še mnogo drugih reči.
Onkološka bolnica št. 6196: Dvorni norček
Da ne dolgovezim, z gospo psihoonkologinjo sva se pogovorili, v bistvu sva se kar zaklepetali, in na koncu mi je napisala zdravniško potrdilo, da moji kognitivni oziroma miselni procesi zaradi diagnoze rak niso nič slabši, kvečjemu nasprotno.
Prostovoljno pred poroto: Nisem verna in ne bom
'Morda bo moje pismo izpadlo nestrpno, upam, da ne bo koga užalilo, vendar vam prav moram pisati, ker doslej še nobenemu nisem povedala tega, kar mi leži na duši,' je pričela pripovedovati bralka Slavka.
Kolumna nevrotične gospodinje: Zmeraj bolj trezni
Mislili smo, da bo septembra že kaj hladneje, a so bili nekateri dnevi bolj zoprno vroči in soparni kot sredi poletja. Šit!
In memoriam: Slovo genija Saša Hribarja
Priznam, bila sem njegova oboževalka, zdel se mi je genialen. Zato me je, kot številne druge, njegov nenadni odhod s tega sveta prizadel, kot me doslej ni nobena smrt kakšne znane osebnosti.