Zgodbe

Shujšale so in zanosile

Katja Božič
16. 5. 2023, 05.30
Posodobljeno: 16. 5. 2023, 05.43
Deli članek:

Kar sedem od dvanajstih žensk, ki so sodelovale v raziskavi o tem, kako sprememba življenjskega sloga vpliva na zdravje in plodnost žensk s sindromom policističnih jajčnikov ter čezmerno telesno težo, je zanosilo!

Šimen Zupančič
Anita Firšt je zanosila prva med dvanajstimi v raziskavi. Na sliki z možem in sinkom Karlom.

Lepšega izida si ne bi mogli želeti, pravi  Dzhamilyat Abdulkhalikova, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva iz Kliničnega oddelka za reprodukcijo na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana, ki se je s svojim prispevkom o raziskavi uvrstila med finaliste mednarodne Medisove nagrade za medicinske raziskave.

»Zaljubila sva se in najino ljubezen okronala s poroko. Mož se je iz Zagreba preselil v Slovenijo, tu sva si uredila dom. Držala sva se reka najprej štal'ca, potem pa krav'ca. A ko sva se odločila za otroka, nisem mogla zanositi. Imela sem sicer sindrom policističnih jajčnikov in čezmerno telesno težo, ampak kljub temu ovulacije, tako da bi načeloma lahko zanosila. Zdravniki so menili, da sem neplodna iz neznanega razloga. Poskusila sem z raznimi naravnimi metodami, oblogami, čajčki – vsega se oprimeš, samo da bi uspelo,« je povedala Anita Firšt, ena od sodelujočih v raziskavi. Zgodba, znana številnim parom, ki z razočaranjem vsak mesec pričakujejo plus na testu nosečnosti.

Raziskava in osebna izkušnja.

Abdulkhalikova se je z veseljem odzvala vabilu k sodelovanju v raziskavi takratne predstojnice kliničnega oddelka za reprodukcijo, profesorice Ede Bokal Vrtačnik, glavne in odgovorne raziskovalke projekta, ki ga je podprla Agencija za raziskovanje Republike Slovenije.

»Raziskava mi je bila vsebinsko zelo všeč, raziskovalci so bili vrhunski strokovnjaki, specialisti ginekologi, endokrinologi in profesorica športne vzgoje. Delali smo s skupino žensk z najpogostejšo endokrinopatijo v reproduktivni dobi. Želeli smo ugotoviti, kako sprememba življenjskega sloga vpliva na zdravje, počutje in plodnost žensk s sindromom policističnih jajčnikov ter čezmerno telesno težo.«

K odločitvi je malo prispevala tudi njena osebna izkušnja neplodnosti. Med raziskavo je namreč s pomočjo postopka zunajtelesne oploditve zanosila in rodila zdravo deklico. »Če danes pogledam nazaj, sem kljub svoji težki poti do materinstva hvaležna za svojo izkušnjo, ki mi pomaga v klinični praksi. Razumem bolnice s težavami z zanositvijo, povsem jasni so mi njihovi strahovi, duševna bolečina ob neuspelem postopku zunajtelesne oploditve. Ta izkušnja je bila dobra za mojo poklicno pot,« pravi. »Prvi stik z bolnico, ki ga vzpostaviš z empatijo, se mi zdi zelo pomemben. Neplodnost je huda težava, sploh ker nimaš nobenega zagotovila, da boš kdaj postal starš.« Ni naključje torej, da je bila prav ona tista, ki je poiskala in vzpostavila stik s kandidatkami za raziskavo. V njej so sodelovale še doc. dr. Tanja Burnik Papler in doc. dr. Nina Jančar, specialistka s kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni prof. dr. Mojca Jensterle ter mag. Ana Šušteršič profesorica športne vzgoje s fakultete za šport, pod mentorstvom prof. Mateje Videmšek.

Odzvalo se je le 12 kandidatk ...

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 20, 16. 5. 2023.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Vabljeni k branju!