Zgodbe

Herojska zdravnica, ki je bdela nad jamarko Ano

Katja Božič
3. 5. 2023, 08.08
Posodobljeno: 3. 5. 2023, 08.18
Deli članek:

»Nisem se še čisto dodobra spočila niti sestavila, ker za to še ni bilo časa,« nam je povedala Tina Bizjak, zdravnica, ki je nedavno več kot trideset ur bedela nad ponesrečeno jamarko Ano.

Mateja Jordovic Potocnik
Zdravnica Tina Bizjak

Kot je povedal njen kolega zdravnik jamar, je opravila herojsko delo, ko je Ano vzdrževala pri življenju tako dolgo in v nemogočih razmerah. To je bila zanjo najtežja intervencija doslej, ki v njeni glavi še vedno ni končana. Reševanje bo zaključeno, ko bo Ana prišla iz bolnišnice in jo poklicala, pravi zdravnica, sicer ginekologinja porodničarka v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, iz Letuša v Savinjski dolini.

Mateja Jordovic Potocnik
Zdravnica Tina Bizjak

Ni bilo Slovenca, ki ne bi držal pesti, da bi vrhunsko usposobljeni člani Jamarske reševalne službe in drugi pripadniki civilne zaščite – gasilci ter taborniki – čim prej rešili jamarko, ki jo je ob vračanju iz sto metrov globoke Vranjedolske jame blizu Cerknice hudo poškodoval kamen. To je bilo eno najtežjih reševanj v zadnjih letih, pri katerem je združilo moči okoli 150 reševalcev, tudi iz tujine. Vsi so junaki in prav vsi so v dani situaciji naredili največ, kar so lahko, poudarja Tina.

Osebni arhiv
Reševanje jamarke Ane

Kako se spomnite dogajanja?

V soboto zvečer, ko sem za prijateljice imela potopisno predavanje o svojem zadnjem potovanju, me je poklical vodja Jamarske reševalne službe Walter Zakrajšek, povedal, da se je na globini kakih sto metrov zgodila nesreča, v kateri se je huje poškodovala jamarka Ana, in vprašal, ali lahko pridem na pomoč. Seveda sem se odzvala, verjetno bi bilo pa to težje, če bi bila sredi dežurstva, kjer je težko dobiti zamenjavo tako na vrat na nos. Bila je sreča v nesreči, da sem bila prosta, glede na to, da nas je zdravnikov v Jamarski reševalni službi tako malo.

Osebni arhiv
Reševanje jamarke Ane

Kakšne so bile priprave, preden ste sploh prišli do poškodovanke?

Če bi bilo mogoče, bi se najraje preslikala k njej v jamo, žal pa to ne gre. Tako sem najprej morala zbrati vso svojo opremo, hkrati pa klicati še svojo ekipo. Med drugim sem klicala Roka Stoparja, zdravnika jamarskega reševalca z veliko izkušnjami, za katerega bi si sama želela, da me pride rešit, če bi se mi v jami kaj zgodilo. On je sodeloval tudi v akciji pred leti, ko so reševali nemškega jamarja iz globine skoraj tisoč metrov. Žal je bil tokrat v tujini, sicer bi se zagotovo odzval. Posvetovala sva se o načrtu reševanja in o tem, kaj bi bilo treba vzeti s seboj. Jaz sem le ginekologinja porodničarka in se s hudo travmo pri svojem delu ne srečujem. Zato je zelo pomembno, da v taki situaciji lahko pokličem ljudi, ki imajo s tem več izkušenj, ki te malo ohrabrijo in ti bodo v oporo tudi v jami, če bo vzpostavljena normalna komunikacija z zunanjim svetom, oziroma jih bodo lahko poklicali moji kolegi. Povezala sem se tudi s kolegico Špelo Albreht, družinsko zdravnico iz Logatca, ki jo po navadi vedno pokličem. Rok in Špela mi pomenita steber, kadar grem na jamarsko intervencijo. Z njuno pomočjo se tudi psihično pripravim. Nato pa sem poklicala diplomirano medicinsko sestro Emo Jenko in zdravstvenega tehnika Sama Milaniča in potrdila sta, da prideta na reševanje. Samo je kontaktiral osebje nujne medicinske pomoči v Cerknici, ti so nam priskrbeli dodatno opremo za optimalno oskrbo poškodovanke.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 18, 03. 5. 2023.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Vabljeni k branju!