Zgodbe

Z njimi se kirurgu ne more zatresti roka

Tina Nika Snoj
25. 3. 2023, 09.00
Deli članek:

Pred kratkim so v UKC Ljubljana obeležili okroglo tisočo operacijo, ki so jo kirurgi izvedli s pomočjo robota. Robotska kirurgija je, pravijo, upravičila vsa pričakovanja in jih ponekod tudi presegla.

arhiv UKC
Kirurg sedi v isti sobi kot bolnik in operira prek posebne konzole in instrumentov, ki so pritrjeni na bolnika.

Kirurgi Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana so prvega robota dobili sredi leta 2018. Odtlej so na področju abdominalne kirurgije in urologije opravili že tisoč posegov z robotsko asistenco. V prihodnosti naj bi se jim pri operiranju s pomočjo robota pridružili še kolegi ginekologi in torakalni kirurgi. Za zdaj pa robot kirurgom pomaga pri operacijah črevesja, trebušne slinavke, želodca, prostate, pa tudi pri uroloških posegih na ledvicah in v mehurju.

arhiv UKC
Robotove »roke« so okretnejše od človeških, pa tudi zatresti se mu ne morejo.

Operira kirurg, ne robot

Če ob izrazu robotska kirurgija pomislite na pametnega robota, ki sam vodi operacijo, se motite. Robot je pri njej le orodje. Zelo natančno in zanesljivo, a vendarle le orodje. Ne razmišlja, ne odloča, kaj odrezati, in ne premika se sam. Vse to še vedno počne kirurg, le da veliko lažje. Slika, ki jo vidi na svoji konzoli, je namreč tridimenzionalna in desetkrat povečana, kar pomeni, da vidi tudi podrobnosti, ki jih s prostim očesom ne bi mogel. Ob tem lahko robot operira z veliko manjšimi instrumenti, kot bi jih lahko držala človeška roka, in je zato lahko operacija laparoskopska, zahteva le nekaj luknjic namesto velikih rezov. Tudi njegove »roke« se premikajo veliko bolj fleksibilno kot človeške, kar dela njegove gibe izjemno okretne. Poleg tega ima vgrajen filter, ki amortizira tresenje rok. Vse našteto kirurgu omogoča izredno natančno izpeljavo operacije, pri čemer lahko v največji možni meri ohrani zdrava okoliška tkiva.

arhiv UKC
Slika, ki jo kirurg vidi na ekranu, je tridimenzionalna in desetkrat povečana, kar pomeni, da vidi tudi podrobnosti, ki jih s prostim očesom ne bi mogel.

V UKC urologi in abdominalni kirurgi trenutno uporabljajo peto generacijo robotskih sistemov da Vinci. Sistem je sestavljen iz treh delov. Kirurg sedi v isti sobi kot bolnik in prek posebne konzole in instrumentov, ki so vpeti na bolnika, operira, kot bi sicer, le da prizadeti organ gleda na zaslonu. Ob bolnikovi postelji stoji poseben voziček, ki nosi kamero in instrumente, ki jih upravlja kirurg, tako imenovani »vision cart« pa skrbi za komunikacijo med vsemi komponentami in podpira 3D sistem visoke ločljivosti, prek katerega kirurg vidi mesto posega. Robotsko asistirana kirurgija je minimalno invazivna in odpravlja pomanjkljivosti laparoskopije, pojasnjuje urolog z ljubljanskega UKC dr. Simon Hawlina. Pri tej imajo instrumenti omejeno gibljivost, kirurgi pa so, tako kot pri klasičnih operacijah, v neudobni prisilni drži tudi ure dolgo.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 12, 21. 03. 2023.