Zgodbe

Po Evropi rastejo ograje

Jelka Sežun
15. 3. 2023, 09.00
Deli članek:

Bomo postali celina tisočerih ograj? Po Evropi kot regrat spomladi poganjajo ograje na mejah, še več je načrtovanih. Bomo namesto Evropa brez meja postali Evropa bodeče žice? No, saj pravzaprav smo že.

Profimedia
Poljski vojaki postavljajo ograjo iz bodeče žice.

Je že kdo opazil to odlično poslovno priložnost? Pri nas ograjo na meji podiramo in ne vemo čisto dobro, kam bi z njo, medtem pa Finska, Poljska, Estonija, Latvija in Litva na mejah z Rusijo in Belorusijo ograje pospešeno postavljajo. 

Klub ljubiteljic ograj

Pet držav, članic Evropske unije, in skupaj 1.245 kilometrov žičnatih ograj, različnih in različno visokih, vsem pa bo skupno to, da bodo imele na vrhu bodečo žico. Številni časopisi že omenjajo »novo železno zaveso« (prva železna zavesa je bila ideološka, simbolična in deloma fizična meja, skoraj 7.000 kilometrov dolga zbirka ograj, ki je v času hladne vojne delila Evropo na vzhod in zahod, na socialistični in kapitalistični del), še natančnejši pa je bil profesor geopolitike Klaus Dodds, kot ga citira Washington Post: da bo to zavesa iz bodeče žice, je rekel.

Finska že seka v svojih gozdovih, da bi do leta 2026 postavila lanskega septembra najavljeno 404 milijone dolarjev vredno 200 kilometrov dolgo žičnato ograjo (z nadgradnjo bodeče žice na vrhu), ki bo pokrila okrog petnajst odstotkov 1.340 kilometrov dolge meje, ki si jo Finska deli z Rusijo. Že pred njo so se ograjevanja lotile tri baltske države: Latvija je leta 2021 oznanila, da postavlja ograjo na meji z rusko zaveznico Belorusijo, Litva se je lotila lastne ograje z Belorusijo, Estonija pa je pospešila načrte za postavitev ograje na meji z Rusijo, ki jih je najavila že tri leta pred tem. Novembra lani je Poljska sporočila, da se pridružuje rastočemu klubu ljubiteljic ograj, in ponosno objavila fotografije nastajajoče ograje, v celoti narejene iz bodeče žice.

Migranti kot orožje

In približno zdaj se verjetno sprašujete, kako bodo žičnate ograje, bodeča žica gor ali dol, ustavile topove in tanke? Ampak ruski ali beloruski tanki in topovi niso tisto, kar ograjeljubne države v resnici skrbi – ograje namreč postavljajo iz enakega razloga, kot jih je pred leti Slovenija: za obrambo pred migranti. Da so tudi tujerodni iskalci lepšega življenja lahko mogočno orožje, je že pred leti pokazal beloruski predsednik Lukašenko, klen Putinov zaveznik: leta 2021 je dal na stotine migrantov potisniti čez mejo na Poljsko. Beloruski graničarji so jim pomagali prečkati mejo, pričevanja so govorila o tem, da so tiste, ki niso hoteli sami prestopiti meje, prepričevali z udarci. Takrat so se začele prve napovedi ograj v članicah EU.

In zdaj se peterica držav boji, da utegne podobno taktiko uporabiti tudi Putin – bolje rečeno, ponovno uporabiti, saj je Rusija v letih 2015/2016 čez mejo na Finsko potisnila na tisoče migrantov s Srednjega vzhoda. Lukašenko si koncepta »migranti kot orožje« ni izmislil sam.

Vse kaže, da zdaj Putin pripravlja novo pošiljko: prihajajo poročila o direktnih letih s Srednjega vzhoda in Severne Afrike v bližino poljske meje, očitno z namenom, da bi na meji nakopičili nov val migrantov in potem to gmoto obupanih ljudi potisnili v EU.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 11, 14. 03. 2023.