Zgodbe

Moj lov na ginekologa ... in kaj sem se ob tem naučila

Marija Šelek
31. 1. 2023, 06.30
Posodobljeno: 1. 2. 2023, 09.25
Deli članek:

Prejšnji torek me je za dobro jutro pozdravilo obvestilo ZZZS, da moja krasna ginekologinja ne dela več v ljubljanskem zdravstvenem domu in naj izberem drugega ginekologa.

revija Jana
V Ljubljani lahko trikrat zavriskaš od sreče, če sploh najdeš prostega ginekologa.

Izberem je v tem primeru precej neposrečen izraz, saj lahko v Ljubljani trikrat zavriskaš od sreče, če sploh najdeš prostega ginekologa.

Najprej sem seveda pobrskala, kam je moja ginekologinja odšla, in jo našla v ambulanti zdravstvenega doma v sosednji občini. Uf, morda še imam možnosti, vsaj ni odprla izključno zasebne prakse. Do nje se bom z lahkoto zapeljala, le deset minut dlje mi bo vzelo kot zdaj. Poklicala sem na njeno novo delovišče in sestra v ginekološki ambulanti mi je povedala, da imajo prednost pacientke iz njihove občine, da pa me lahko zapišejo na čakalni seznam, če bo ostalo še kako prosto mesto. Pozneje sem izvedela, da nimajo za takšno ukrepanje nobene podlage in da bi me morali opredeliti, saj je ginekologinja v tistem trenutku še opredeljevala pacientke. Ampak takrat sem verjela prijazni medicinski sestri, češ, že ve, kaj govori.

Lov je odprt

Moj lov na »brezplačnega« ginekologa v Ljubljani se je uradno začel. Najprej sem povprašala sodelavke, znanke in prijateljice, kaj mi je storiti in kam hodijo one. Pregledala sem ginekološke ambulante po enotah Zdravstvenega doma Ljubljana in skoraj vse so imele še posebej poudarjeno zapisano, da ne opredeljujejo novih pacientk. Pa sem vseeno poklicala ginekologinjo, ki mi jo je priporočila sodelavka, češ, morda bom imela pa tako debelo neverjetno srečo. A je žal zasedena, pa tudi na noben čakalni seznam me niso mogli uvrstiti, saj ne obstaja. Niti za kakšne osebe VIP nimamo prostora, mi je povedala (zopet prijazna) medicinska sestra. Da si ja ne bi kaj domišljala – najbrž sem zvenela vipovsko, ne vem. Kako bom pa izvedela, če se pri vas sprosti kakšno mesto (ljudje umirajo, se preselijo v tujino, drug kraj ...), sem jih povprašala. Niso imeli odgovora.

Medtem sem se priklikala do seznama ginekologov po vsej Sloveniji, ki ga ZZZS na svoji spletni strani objavlja državljanom v pomoč že kakšnih deset let ter ga osvežuje vsakih deset dni. Ni se tako preprosto prebiti do tja, to že moram reči. Tako pomemben seznam bi po mojem mnenju moral biti dosegljiv z dvema klikoma, na prvi strani pa bi zanj moral utripati rdeč gumb.

Tam sem zagledala prosto ginekologinjo v eni izmed enot ljubljanskega zdravstvenega doma, a ko sem nato pobrskala za kontaktom, sem zagledala obvestilo, da bo odsotna še nekaj časa. Pozneje tistega dne sem v pogovoru z znanko, ki dela v zdravstvu, ugotovila, da je bila prav ona njena ginekologinja in da je bila (že takrat) nenehno na bolniški. Aha, zato je torej edina prosta ginekologinja v ljubljanskih zdravstvenih domovih. Upam, da bo ozdravela.

Za čakalne sezname ni zakonske podlage

Pisala sem še eni koncesionarki, ki sem jo slučajno našla na spletu, in popoldne so me nato razsvetlili, da so povsem polni. Ko sem šla vnovič čez seznam prostih ginekologov s spletne strani ZZZS, sem prav za to koncesionarko ugotovila, da bi morala še sprejemati nove pacientke. Seznam so osvežili pred tremi dnevi in res bi lahko v treh dneh zapolnila kapacitete, lahko pa bi me samo odpravila. Kako naj vem, da to niso storili neupravičeno? Kdo nadzoruje izvajalce zdravstvenih storitev?

Za takšno kršitev, kot je sum na neutemeljeno zavrnitev opredelitve pacienta, so pristojni prav na ZZZS. Pokličete v svojo enoto zavoda in poveste, da bi vas moral določen zdravnik ali ginekolog, ki je na seznamu še prost, sprejeti, a vas ni želel. Oni preverijo stanje, in če je zdravnik res še prost (oziroma je bil na dan vaše zavrnitve) ter je vaša pritožba upravičena, vas tisti zdravnik mora sprejeti kot svojega pacienta. Torej bo potencialna ginekologinja izvedela, da sem jo prijavila, in bom potem postala njena pacientka? Hm, ne, hvala, tako pa res ne bi želela začeti najinega odnosa.

Ja, so se strinjali na ZZZS, zadeva je res kočljiva. Drugače je v zdravstvenem domu, sem si mislila, moja ginekologinja mi najbrž ne bi zamerila, ker sem se borila zanjo. Tako sem namreč sklenila, saj sem dobila na ZZZS pojasnilo, da me v zdravstvenem domu v sosednji občini ne bi smeli zavrniti – nimajo podlage za to, da sprejemajo najprej svoje občane. Zakonodaja na tem področju je nedorečena, saj pri njenem snovanju leta 1992 na take primere  še pomislili niso. Zakon torej ne določa niti vrstnega reda niti čakalnih seznamov. A prav to se dogaja. Resnici na ljubo je res pravično, da občina najprej poskrbi za svoje ljudi, ampak po tem principu bi se verjetno v ZD Ljubljana sprostilo kar precej mest, mar ne?

Celoten prispevek si lahko preberete v reviji Jana, št. 5, 31. 01. 2023.

revija Jana
Vabljeni k branju nove številke revije Jana.