Ko se svobodna izbira spremeni v pohabljanje. Pod geslom strpnosti, enakosti in vključevanja se dogaja vse več, milo rečeno, sprevrženih praks. Univerza Yale je pravkar objavila promocijski videoposnetek za svoj »pediatrični program za spremembo spola«. Soustanoviteljica programa Christy Olezeski, doktorica znanosti, v njem pove, da v programu popeljejo otroke, stare komaj tri leta, na »potovanje po spolu« in jih izpostavijo »medicinskim posegom« za njegovo spremembo. Pri tem ne govorimo o otrocih, ki so rojeni brez jasnega spola. Govorimo o otrocih, ki imajo zdravo žensko ali moško telo, vendar se v njem mogoče »ne počutijo najbolje«, zato se jim predlaga rešitev, da zamenjajo spol.
Vsak od nas se zagotovo vsaj tisočkrat v življenju ni počutil najbolje v svoji koži. In zagotovo smo velikokrat pomislili, da bi mogoče bilo bolje, če bi se rodili kot kdo drug … a smo ostali v svojem telesu in se ga naučili sprejemati, vzljubiti ter v njem živimo svoje poslanstvo. Takrat nismo poznali besed, kot so disforia, transspolnost, aspolnost, kvirspolnost, bispolnost, panspolnost, spolna fluidnost in še kopice drugih, ki jih danes najdemo v sodobnem slovarju spolnih izrazov. Zdaj pa pomislimo, kakšna zmeda mora biti v glavah mladoletnikov, ki jih z vprašalniki s tovrstnimi izbirami usmerjajo v dvom o lastnem spolu. Že psihološki učinki tega niso zanemarljivi, ko pa se po »izpolnjenem testu« takoj pojavijo še recepti za »zdravila za preprečevanje razvoja spolnih organov, postane zadeva zelo resna. Posebej ko takšnim »tretmajem« sledijo operacije, s katerimi ženskam odstranjujejo maternico in dojke, moškim pa moške spolne organe.
Vse je sicer zavito v zgodbe o svobodni izbiri. Tako v pediatričnem programu univerze Yale beremo, da spodbujajo mlade, naj se odločijo za to, »kar čutijo v sebi«, če se to »ne ujema s spolom, ki jim je bil pripisan ob rojstvu«. Temu se danes reče »skrb za potrditev spola« in tako program »prisluhne mladim« ter »odgovarja na njihova vprašanja«.
V praksi se program začne z »začetnim posvetovanjem«, ki vključuje »oceno pripravljenosti«. Po posvetu otroka povežejo z drugimi pacienti, ki prehajajo med spoloma. »Po oceni in ko se vsi strinjajo, da je to varno, zdravo in primerno, ponujamo različne medicinske posege, povezane s potrditvijo spola,« je pojasnjeno na strani programa. Cilj je uporabiti zdravila za blokiranje pubertete in navzkrižne hormone, da bi mladostnike na koncu pripeljali do operacije za potrditev spola, ko dopolnijo 18 let. Gre res za osvoboditev ali za sprevržen medicinski eksperiment z ranljivimi otroki?
Bostonska otroška klinika BCH se sooča z množičnim odzivom, potem ko je objavila promocijski videoposnetek, kako izvaja histerektomijo pri mladoletnih deklicah, ki želijo postati »pravi jaz«. V videoposnetku se postopek imenuje »histerektomija za potrditev spola« za »transspolne« otroke oziroma za otroke, ki so se odločili, da so »napačnega« spola in da potrebujejo spremembo.
Žrtve spreminjanja spola. Kako to poteka v praksi, dobro ilustrira zgodba 19-letne Jay Langadinos. Ta Avstralka je maja 2010 poiskala strokovno pomoč pri psihiatru dr. Patricku Tooheyju, ker je imela težave s socialnostjo. Po enem samem srečanju ji je psihiater priporočil hormonsko zdravljenje in dve veliki operaciji za odstranitev prsi ter maternice. Jayina endokrinologinja, profesorica Ann Conway, je bila zaskrbljena, da je Jay »zelo mlada« in zato potrebuje »temeljit psihiatrični pregled, preden začne hormonsko zdravljenje«.
Vendar psihiater dr. Patrick Toohey ni opravil temeljite psihiatrične ocene in si ni vzel časa, da bi prisluhnil svoji pacientki. Že po enem srečanju ji je predpisal sintetične hormone. Zaradi njih je začela Jay razvijati sekundarne moške spolne značilnosti. Kmalu so ji odstranili dojke. Ko je imela Jay komaj 22 let, je njen psihiater odobril histerektomijo in zapisal, da ni »psihiatrične kontraindikacije za histerektomijo kot del spremembe spola«.
Hormoni in operacijski posegi so na koncu pri Jay povzročili zgodnjo menopavzo, oslabljeno psihološko delovanje, globoko tesnobo in depresijo. Čez čas si je želela imeti otroke, vendar jih seveda ne more več imeti. Zdaj zdravniku očita, da je pred histerektomijo ni poslal po drugo mnenje.
Žrtve spreminjanja spola se dvigujejo in pripovedujejo svoje zgodbe. Te izkušnje iz prve roke spodbujajo vse več zdravstvenih delavcev, da se zavzamejo za otroke, ki so žrtve transspolne dejavnosti, spolnih zablod, sintetičnih hormonov in pohabljanja spolnih organov. Dr. Quentin Van Meter, predsednik Ameriškega kolegija pediatrov, je v intervjuju za LifeSiteNews blokatorje pubertete označil za zlorabo otrok.
Več v reviji Janašt. 38, 20. 9. 2022
