Zgodbe

Skrivnost zdravega in dolgega življenja

Renata Ucman
5. 9. 2022, 22.00
Deli članek:

Jelena Dimitrijević, certificirana nutricionistka in svetovalka za zdravo življenje, ima odlično osebno izkušnjo s prekinitvenim postom. Najprej se je v dnevu postila 16 ur, potem prešla na vsakodnevni 12-urni suhi post, občasno pa postni čas podaljša ter prilagaja počutju in letnim časom. Zanj se je odločila zaradi številnih blagodejnih učinkov na telo. Pojasnila nam je, kako na tak jedilnik uvrsti čim več polnovrednih rastlinskih živil, da je kar najboljša popotnica za zdravo življenje.

Janez_Marolt
Če se postimo 16 in več ur, lahko telo pride v avtofagijo, pri kateri se uničujejo poškodovane in stare celice, zmanjšujejo se vnetja in izboljšajo regenerativne sposobnosti telesa.

»Sodoben človek uživa hrano prepogosto in preveč. Nima več pravih zaznav lakote, pogosto zamenja žejo za lakoto, odvisen je od industrijsko predelanih živil, ki ga zasvojijo, kar povzroča veliko zdravstvenih težav. Prebavni sistem tako nikoli ne počiva in naše telo ima premalo časa za obnovo. Če želimo prekiniti ta začarani krog, je prekinitveni post zelo dobra izbira. Ima vrsto pozitivnih lastnosti, kot so obnova celic, razstrupljanje telesa, izguba odvečnih kilogramov, zmanjševanje leptinske in inzulinske rezistence, uravnavanje krvnega sladkorja, pospešeno delovanje metabolizma, zmanjšano tveganje za nastanek diabetesa tipa 2, zmanjševanje vnetij v telesu in nastanka avtoimunskih obolenj, zaviranje staranja, zniževanje povišanega pritiska in holesterola, preprečevanje srčno-žilnih obolenj, zmanjšano tveganje za nastanek različnih vrst raka, izboljšanje kognitivnih sposobnosti ter zmanjšana nevarnost za nastanek Alzheimerjeve bolezni in demence, krepitev imunskega in prebavnega sistema,« našteva Jelena Dimitrijević.

Ni za vsakogar! A previdnost ni odveč. »Čeprav ima prekinitveni post tako veliko koristi, je treba biti pozoren, da slučajno ne pride do dehidracije telesa. Zaradi spremembe prehranjevalnega ritma se lahko poveča stres in se pojavijo težave s spanjem, posledično pa glavoboli. Pogoste so težave z zgago. Lahko pride do prenajedanja v časovnem okvirju, ko je dovoljeno prehranjevanje, ter razvoja prehranskih motenj. Zato tovrstno postenje ni za vsakogar. Nosečnicam, mladoletnikom, ljudem s prenizko telesno težo, tistim, ki imajo psihične težave in prehranske motnje, bolnikom, ki so zboleli za diabetesom tipa 1, in tistim z visokimi vrednostmi kortizola ter po operacijah se odsvetuje kakršnokoli postenje.«

Oblik je več. Pri prekinitvenem postu velja nekaj osnovnih pravil. »Določeno časovno obdobje v dnevu ne uživamo hrane ali pijače, ki vsebuje kalorije, preostanek dneva pa se prehranjujemo. Najbolj priljubljena metoda je 16 : 8, pri kateri se vsak dan postimo 16 ur, kar vključuje tudi čas, ko spimo. Vsi obroki so zaužiti v osmih urah. Če torej zadnji obrok pojeste ob 19. uri, lahko naslednji dan začnete jesti ob 11. uri. Med postom je dovoljeno piti vodo in druge pijače, ki ne vsebujejo kalorij. Lahko pa je to razmerje med hranjenjem in postom različno. Na primer 24 : 0 od enkrat do dvakrat na teden, 18 : 6, 14 : 10, 12 : 12 vsak dan, dieta 5 : 2, ko se prekinitveni post izvaja le dva dni v tednu in se takrat omeji vnos kalorij na približno 500 do 600 kcal, in tako dalje.«

Osebna izkušnja. Prekinitveni post je za Jeleno Dimitrijević že postal način življenja. »Če želimo nekomu svetovati, je zelo pomembno, da imamo poleg teoretičnega znanja lastne izkušnje in živimo, kar učimo. Nekaj časa sem izvajala prekinitveni post po principu 16 : 8. Zdaj ga prilagajam svojemu počutju in letnim časom, tako da poslušam telo in se sproti odločam, koliko časa v dnevu ne bom jedla in v katerem mesečnem obdobju. Včasih je to 14, 16 ali 18 ur ali po potrebi tudi 24 ur. Vsakodnevno pa izvajam 12-urni suhi post, kar pomeni 12 ur brez hrane in tekočine, ki ga svetujem tudi svojim strankam, saj je primeren skoraj za vsakogar. To praktično pomeni, da recimo ob 19. uri zvečer zaključimo s prehranjevanjem in pitjem tekočine ter ne jemo in ne pijemo do 7. ure zjutraj naslednji dan. Pred tem je treba pravilno hidrirati in nahraniti telo. Z 12-urnim suhim postom počivajo vsi organi in se telo hitreje regenerira, imeli bomo več energije in se bomo zbujali bolj spočiti. 12-urnemu postu po navadi dodam še od 2 do 4 ure brez hrane. Kakšno obliko prekinitvenega posta bomo izbrali, je odvisno od zdravstvenega stanja, aktivnosti, starosti, tudi od našega prakrutija, to je osnovne konstitucije po ajurvedi. Večina se počuti bolje, ko začne s prekinitvenim postom, a so tudi izjeme.«

Več v reviji Janašt. 366. 9. 2022

Janez_Marolt
Jelena Dimitrijević, certificirana nutricionistka, svetovalka za zdravo življenje