Toksična moškost je izraz, ki se po akademskih učbenikih valja že dolgo, kar naenkrat pa o njej govori ves svet. Raziskovalci so jo opredelili kot niz vedenj in prepričanj, za moške, ki jih gojijo, pa je značilno tudi to, da zatirajo ali prikrivajo svoja čustva, zaradi katerih bi lahko izpadli »ženstveni«, medtem ko se jim jeza zdi primeren odziv. Navzven kažejo, da jim nič ne more do živega, nasilje pa uporabljajo kot dokaz svoje moči in možatosti. Njihova moškost je toksična v tem, da so agresivni, homofobni, dominantni. Svojo moč še posebej radi izkazujejo nad ženskami, »šibkejšimi« moškimi in marginaliziranimi skupinami, spolnost pa dojemajo kot nekaj, kar jim pripada.
Nekaterim dečkom je toksična moškost položena v zibko, ko jim govorijo, da fantje ne jočejo, da so določena čustva, zanimanja ali stvari za punce, in jih kličejo jokice, kadar se česa ne upajo. Drugi jo najdejo kasneje, ko se v iskanju identitete zatečejo v »pravo moškost«. Toksična moškost škodi moškim samim, družbi na splošno, še posebej pa ženskam.
Najnevarnejši moški na TikToku. Andrew Tate je ime, ki se mu je na družbenih omrežjih mlajše generacije skoraj nemogoče izogniti. Na Instagramu ima 3,4 milijona sledilcev, na TikToku 1,4 milijona, hit je tudi na Twitchu, aplikaciji, namenjeni živim prenosom v videoigrah, glasbi in športu. V Googlu je bolj iskan od same Kim Kardashian. Ta trenutek je najbolj viralen človek na svetu. Njegov zgled, ideje in prepričanja vsak dan vplivajo na milijone. Večina med njimi je mladih fantov, mnogi med njimi niso še niti najstniki. Če je kdo poosebljenje toksične moškosti, je to Tate. Miselnost, ki jo pridiga, je naravnost strašljiva. Sprašuje se, zakaj je ženskam dovoljeno voziti, in razglaša, da so ženske, ki se vidijo enake moškim, točno tiste, s katerimi ne misli imeti opravka. Donald Trump mu je všeč, ker – pozor, vulgaren jezik! – »prasice grabi za muce«. Ženske primerja s psi, ko razlaga, da pač ne moreš biti odgovoren za nekoga, ki te ne uboga. Partnerstva ne pozna. Ženska je moška lastnina in kot taka mu dolguje pol svojega zaslužka. Po isti logiki lahko moški varajo, kolikor jih je volja, saj gre pri tem le za telovadbo, ženska pa z drugim moškim niti govoriti ne sme. Njegov odgovor na gibanje #jaztudi pa je, da ženske že dolgo menjajo seks za usluge in da če se spraviš v položaj, kjer si lahko posiljena, pač moraš nositi del odgovornosti za to.
Ta bivši profesionalni kikbokser britansko-ameriških korenin pa ni poosebljenje toksične moškosti le v besedah. Na njegovem kanalu je mogoče najti posnetek, v katerem pomanjkljivo oblečeno dekle sprašuje, zakaj javka. »Zaradi modric,« odgovori ona. Izkaže se, da so te posledica njegovih udarcev. Video se zaključi z njegovim vpitjem, da je vedela, da jo bo prebutal, in da mu tega ne bi bilo treba, če bi »se obnašala«. Drug posnetek ga prikazuje, kako oponaša žensko, ki se pritožuje nad nezvestobo, in kaj naj bi moški v tem primeru naredil. Očitno je primerna reakcija udarec v obraz, nato pa dvigniti žensko za vrat od tal. V videu, ki ga je pozneje izbrisal, je Tate nekoč priznal, da se je 2017 preselil v Romunijo, ker se tam lažje izogneš kazni za posilstvo. Ne brez razloga. Istega leta je bil v Britaniji obtožen enajstih spolnih napadov, letos aprila pa mu je na vrata potrkala romunska policija. V svojem domu naj bi proti njeni volji zadrževal žensko, jo prodajal in posilil.
Moškosfera. Tate še zdaleč ni izjema na družbenih omrežjih. Ni niti redek pojav niti ekstrem v svojih prepričanjih. Le najpopularnejši je. V tako imenovani »moškosferi« takih kar mrgoli. Ta spletni prostor organiziranih moških skupnosti, forumov, blogov, vplivnikov ipd. ima skupno to, da spodbujajo protifeministična in seksistična prepričanja ter krivijo ženske in feministke za vse vrste težav v družbi. Mnoge od teh skupnosti spodbujajo zamero ali celo sovraštvo do žensk in deklet, vse pa jih vidijo kot objekte, trofeje ali celo lastnino. Moškosfera je zelo širok pojem, ki ga je težko definirati, štiri skupine pa so v njej še posebej opazne. Prva so Aktivisti za pravice moških (MRAs), ki zagovarjajo politične spremembe, ki bodo koristile moškim. Velik del njihovega aktivizma predstavljajo nadlegovanje in zlorabe feministk ter drugih javnih ženskih osebnosti. Potem so tu Moški, ki gredo po svoje (MGTOW). Ti trdijo, da so ženske tako strupene, da bi se jih moški morali izogibati. Nekateri MGTOW sicer hodijo na zmenke z ženskami, vendar se izogibajo resnim zvezam, medtem ko drugi niti prijateljic nimajo. Tretja skupina so Umetniki osvajanja (Pick-up artists, na kratko PUA). Ti so na prvi pogled morda še najbolj nedolžni, saj kaj pa je slabega v tem, da bi moški znali biti uglajeni in kavalirski do žensk. A tu ne gre za to, kako osvojiti ljubezen svojega življenja, no, ali vsaj nekaj let. PUA moške uči strategij zapeljevanja, ki naj bi jim omogočile, da pridejo do seksa s čim več ženskami po čim krajšem postopku. In postopek je tu tista glavna beseda. Gre namreč za čisto prave, plačljive tečaje zapeljevanja, ki naj bi bili osnovani na izsledkih psihologije in nevrolingvistike. Moške učijo zelo konkretnih taktik, ki naj bi ženske prepričale v spolne odnose z njimi z mešanico laskanja, psihološke manipulacije in prisile. Mnoge od teh tehnik vključujejo slabo ravnanje z ženskami, kot je žaljenje ali neupoštevanje soglasja. Eden od pristopov je, denimo, »negging«. Pri njem naj bi osvajalec svojo »žrtev« najprej nagovarjal zviška in jo žalil, saj naj bi jo to spravilo v položaj, ko se mora zagovarjati in mu poskušati ugajati. To pa je že pol poti do postelje. Ti tečaji potekajo tudi v praksi, in sicer »učitelj« spremlja stranke in popravlja njihove napake, ko na cesti, v lokalu ali nočnem klubu pristopajo k izbrankam. Ena večjih zvezd PUA je Britanec Richard La Ruina, ki je svojo modrost prelil že v nekaj knjig – vsaj eno lahko kupite tudi pri nas – in celo računalniško igrico. Super Seducer ali Super zapeljivec naj bi učil moške umetnosti osvajanja, a je sprožil ogorčeno kritiko javnosti. Večina ponudnikov ga je umaknila, a je še vedno dostopen na spletu. Igralec gleda posnetke Richarda La Ruine, ki pristopa k ženskam, in izbere njegov komentar ali dejanje. Nato pride razprava o tem, zakaj je bila izbira dobra ali slaba. Slaba izbira pomeni razpravo v prazni spalnici, pri dobri izbiri pa La Ruina svojo modrost deli obdan z dvema pomanjkljivo oblečenima ženskama. Ta modrost zajema med drugim to, da je svojo tarčo pametno napiti, da jo je treba stisniti v kot kot lovec svoj plen in da so ženske moška lastnina. Resnicoljubnost pa je vrlina le, če tlakuje pot v spalnico. Če ne, se ji je treba skrbno izogibati.
Od sovražnosti do terorizma. Verjetno najnevarnejša subkultura moškosfere pa so inceli. Involuntary celibates ali neprostovoljni celibaterji so se poimenovali fantje in moški, ki ne pridejo do seksa. Po njihovem zato, ker se ženske raje odločajo za možate moške in prefrigane osvajalce, njih pa – kljub temu, da so krasni fantje – zavračajo ali sploh ne opazijo. Kljub temu da jim spolnost dolgujejo. Da, prav ste prebrali, inceli so prepričani, da je seks njihova pravica in da če drug ne, bi za to, da vsak moški dobi na razpolago žensko, morala poskrbeti država. Praviloma so to zafrustrirani, jezni, problematični moški, ki nimajo osnovnih socialnih kompetenc. Mnogi imajo tudi duševne težave. Še zdaleč pa niso vsi neprivlačni. Nekateri se še niti poskusili niso približati ženski. Skupno jim je to, da nasprotni spol sovražijo. Ženske krivijo za vse, kar je narobe v njihovem življenju. Spletni forumi incelov so tako strupeni, da jih je težko brati. Polni so opolzkosti, seksističnega jezika, verbalnega nasilja in temačnih fantazij, kaj bi ženskam želeli narediti. Žal k njihovemu načinu razmišljanja pripomore tudi družba. Pomislite samo na romantične komedije. V njih ničkolikokrat navijamo za ubogega zaljubljenega moškega samo zato, ker si ženske tako močno želi, ne zato, ker bi je bil vreden. Njegova dejanja so pogosto nič manj kot zalezovalska in skrajno čudaška, nam pa se zdijo neverjetno romantična. Če bi v njegovo vlogo postavili žensko, bi jo označili za psihopatko.
Več v reviji Janašt. 33, 16. 8. 2022
