Zdravstvena stroka povsod po svetu miri, da je panika zaradi morebitne množične širitve virusa opičjih koz, veliko blažjega sorodnika črnih koz, pretirana in nepotrebna. Virus ni niti zlahka nalezljiv niti ni, razen v redkih primerih, smrtno nevaren, govorijo izkušnje. Je pa glede bolezni, ki je pobegnila z endemičnih območij v Afriki, nekaj vprašanj, ki kar precej begajo stroko.
To nikakor ni zgolj bolezen mlajših homoseksualcev. Za zdaj, denimo, še ne znajo dobro razložiti, zakaj med okuženimi prevladujejo moški med 20. in 50. letom starosti, ki so imeli spolne stike z drugimi moškimi. Mediji, ki jih ne zanima širša slika, ampak iščejo zgolj senzacionalistične vsebine, so s poročanjem o tem, da gre za bolezen mladih homo- oziroma biseksualnih moških, že naredili ogromno škode, opozarja stroka in poudarja, da opičje koze niso spolno prenosljiva bolezen. Res se širi s tesnimi telesnimi stiki, med katere seveda spadajo tudi spolni odnosi, vendar pa spol pri tem ni pomemben.
Najverjetnejša razlaga za ta doslej neznan vzorec prenosa, torej med mlajšimi homoseksualnimi moškimi, je, da gre za povsem naključen vnos virusa v to skupino, znotraj katere se zdaj pač širi, seveda pa bo za boljšo razlago in predstavo o izvoru izbruhov in dejavnikih tveganja za okužbo potrebnih še precej epidemioloških preiskav ter natančnega sledenja stikom. Za širšo sliko je primerov za zdaj preprosto premalo.
Omenjeno nekritično poročanje ne povzroča zgolj neutemeljene stigmatizacije homoseksualcev, temveč vpliva tudi na slabše preventivno vedenje tistih, pri katerih je možnost stika z virusom verjetnejša kot med splošno populacijo. Najbolj ogroženi, opozarja stroka, so majhni otroci, nosečnice in tisti z izrazito oslabljenim imunskim sistemom.
Mutacija virusa je malo verjetna. Bolezni se je prijelo ime opičje koze, ker so jo raziskovalci prvič odkrili pri laboratorijskih opicah leta 1958, pri človeku pa prvič zaznali leta 1970. Gre za tipično zoonozo, torej bolezen, ki se na človeka prenaša z živali (prek ugriza, neposrednega stika z okuženo živaljo, z uživanjem mesa …).
V povprečju se na leto v Afriki pojavi nekaj tisoč obolelih, redki primeri zunaj Afrike so bili praviloma povezani bodisi s potovanji v Afriko bodisi z uvozom okuženih živali. Zdaj naj bi število potrjenih bolnikov že preseglo skupno število vseh, zabeleženih od leta 1970 do danes. Pojav virusa v ločenih populacijah po vsem svetu, kjer ga običajno ni, znanstvenike kar precej vznemirja.
Več v reviji Jana št. 22, 31.6.2022
